PZ člen 43, 44, 44/2, 47. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1, 3, 4, 17. ZUS-1 člen 4, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZPOmK-1 člen 64, 66. ZGJS člen 39, 39/1.
upravni spor - omejevalna ravnanja - sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z aktom oziroma dejanjem izbire izvajalca gopodarske javne službe pomorske pilotaže, ki se je manifestirala v sprejemu sklepa z dne 27. 3. 2020, (še) ni (bilo) poseženo v tožničin pravni položaj. Takšne posledice ima šele sklenitev pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe pomorske pilotaže na podlagi Uredbe o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže, ki pomeni konkretizacijo določb 43., 44. in 47. člena PZ, po katerih se lahko storitev pomorske pilotaže v koprskem tovornem pristanišču opravlja kot izbirna gospodarska javna služba, ki jo zagotavlja Republika Slovenija. Glede na povedano torej izpodbijano dejanje izbire oziroma sklep z dne 27. 3. 2020 nimata učinkov, podobnih učinkom posamičnih aktov iz 64. člena ZPOmK-1 (npr. odvzem pravice, sprememba pravice, poseg v pravico na drug način, vpliv na pravni položaj itd.), zato se ne moreta šteti za oblastno dejanje iz navedene zakonske določbe.
Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 17, 17/2, 17/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - ravnanje s komunalnimi odpadki - finančno jamstvo - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je njegova edina dejavnost dejavnost nosilca skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami oziroma opravljanje tega skupnega načrta in da vse svoje prihodke ustvari z opravljanjem te dejavnosti. Izbris tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami bi torej pomenil prepoved oziroma nezmožnost opravljanja edine dejavnosti tožnika ter s tem nezmožnost ustvarjanja prihodkov oziroma obstoja na trgu, to pa je škoda, ki pomeni težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Tožnik je predlogu za izdajo začasno odredbe predložil dopis toženke – Seznanitev, iz katerega izhaja, da je ta začela postopek izbrisa tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. V Seznanitvi se izrecno navaja, da je izpodbijana odločba o določitvi finančnega jamstva za leto 2021 dokončna ter izvršljiva in ker tožnik ni zagotovil finančnega jamstva, je toženka zoper tožnika začela postopek izbrisa na podlagi tretje alineje drugega odstavka 17. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah. Predložen dokaz po oceni sodišča izkazuje nujnost zadržanja izvršljive odločbe toženke, saj bo sicer tožniku onemogočeno učinkovito sodno varstvo, namreč sodišče sledi tožniku, da bi, kolikor bi v tem trenutku sledil izpodbijani odločbi in zagotovil finančno jamstvo, tožba izgubila smisel, saj odprava izpodbijane odločbe ali ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ne bi avtomatično pomenila odprave zagotovljenega finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police.
ZVO-1 člen 19, 20, 115, 115/1. Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/3, 43.
varstvo okolja - ravnanje z odpadki - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - finančno jamstvo
Sam zakonodajalec je uvedel razširjeno odgovornost proizvajalca (sedmi odstavek 20. člena ZVO-1), kar je bistveno, pri tem pa prepustil, da se s podzakonskim predpisom (le) natančneje in podrobneje uredijo z zakonom določena vprašanja. Že na zakonski ravni so torej opredeljena vprašanja, ki naj se podrobneje razčlenijo s podzakonskim predpisom. Izvršilne klavzule so namreč lahko splošnejše ali povsem precizne, pri čemer pa izbira, kakšno vrsto izvršilne klavzule bo zakonodajalec v posameznem primeru izbral, sodi v polje njegove proste presoje. Zato tožbeni očitek o neustavnosti ZVO-1, ker naj bi imel v 19. in 20. členu preširoko pooblastilo za razširjeno odgovornost proizvajalca, po presoji sodišča ni utemeljen.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le navaja določila javnega razpisa oz. razpisne dokumentacije. Sklicevanje na dele razpisne dokumentacije ne zadostuje za odločitev o ponudbi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o izbiri, zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Obrazložitev izpodbijane odločbe je torej pomanjkljiva in pavšalna, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso podkrepljeni z materialnimi določili zakona in jih ni mogoče preizkusiti.
ZV-1 člen 135, 135/1, 135/1-5. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 12, 12/1.
vodno dovoljenje - vodna pravica - priključitev na javni vodovod
Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je tožniku dana možnost priključitve na javni vodovod, saj občina s predmetnim vodovodom zagotavlja opravljanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. Zato je pravilna tudi njena odločitev, da z dnem izvedbe priključitve stanovanjske stavbe na naslovu prebivanja tožnika na javni vodovod oziroma najkasneje 2 leti od dokončnosti te odločbe, preneha vodna pravica, podeljena s predhodno izdanim vodnim dovoljenjem.
gospodarska javna služba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, ki ga je sprejela tožena stranka 20. 3. 2017, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ker z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre za akt, ki ga je tožena stranka sprejela kot zavezanec za zagotovitev javnih dobrin, v svoji izvirni pristojnosti.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 5.
gospodarska javna služba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - akt poslovanja občine
Cene izvajanja storitev javne službe določa občina, izvajalec pa je predlagatelj cen na podlagi elaborata, ki je strokovna podlaga za odločanje občine. Javni interes namreč je, da se gospodarska javna služba izvaja v korist vseh prebivalcev na določenem območju, občina pa je dolžna poskrbeti, da so storitve pod enakimi pogoji dostopne vsem njenim občanom. Za uresničitev tega interesa so ji zato s predpisi dana pooblastila za delovanje v razmerju do izvajalca javne službe, med drugim tudi, da ima kot nosilec oblasti pooblastilo, da oblikuje ceno izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe s ciljem uresničevanja javnih koristi.
S Sklepom se namreč ne odloča (in tudi ne posega) o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, niti ne ureja razmerja med tožečo in toženo stranko, kot to zatrjuje tožeča stranka. Gre za akt, ki ga je tožena stranka sprejela kot zavezanec za zagotovitev javnih dobrin, torej sprejela v svoji izvirni pristojnosti. Podlaga za sprejem Sklepa je Uredba, ki je abstraktni akt in določa metodologijo ter kriterije za oblikovanje cene, medtem ko je Sklep, s katerim je tožena stranka določila cene oskrbe s pitno vodo ter za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, konkretni akt poslovanja in torej ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1.
ZGD-1 člen 75. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 24a.
Podjetnik se registrira z vpisom v poslovni register Slovenije pri Ajpes, pri čemer ob vpisu v register dobi matično številko, ki je njegova enolična identifikacijska številka, s katero se izkazuje v pravnem prometu. Vpise podjetnika v poslovni register odreja ZGD-1 predvsem njegov drugi del v 71. do 75. členu. V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZGD-1 lahko prijavo za izbris iz poslovnega registra Ajpesu predloži le podjetnik sam ali oseba, ki jo je podjetnik za ta namen posebej pooblastil. Kot izhaja iz podatkov v spisu in čemer tožnik tudi ne nasprotuje, je bil tožnikov izbris iz poslovnega registra Slovenije opravljen v skladu z omenjenimi določili, kar posledično pomeni, da je podjetnik z 31. 12. 2015 prenehal opravljati dejavnost. Čim pa je tako, je tudi po mnenju sodišča zaradi prenehanja koncesionarja prenehala tudi koncesijska pogodba, posledično pa tudi koncesijsko razmerje med tožnikom in toženo stranko.
koncesija - podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
V javnem razpisu je bilo jasno določeno, da bo izbran ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ceno. Da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno, pa med strankama niti ni sporno. Ob kriteriju najnižje ponujene cene sodišče zato pritrjuje toženi stranki, da je bila izbira koncesionarja po pridobitvi popolnih ponudb pravilno opravljena brez opravljenih dodatnih pogajanj.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 11, 11/1, 13, 15, 15/3, 15/3-1.
koncesija - koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoji - izpolnjevanje kadrovskih zahtev
Toženka je v izpodbijani odločbi natančno pojasnila izračun števila točk, ob upoštevanju predpisane formule ter pravne podlage in dejanskih podatkov o v prijavi navedenih kadrih glede izobrazbe in delovnih izkušenj, zato sodišče sodi, da ni utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in tako ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka.
koncesija - opravljanje pokopališče dejavnosti - odvzem koncesije - sprememba načina izvajanja gospodarske javne službe
Odvzem koncesije in prevzem javne službe v režijo sta različna načina prenehanja koncesijskega razmerja, ki med seboj nista odvisna. Odvzem koncesije tako ni pogoj za prevzem opravljanja gospodarske javne službe v režijo, niti njena posledica. Zato s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo ni mogoče utemeljevati še odvzema koncesije.
komunalni odpadki - ravnanje s komunalnimi odpadki - cena storitve - upravna zadeva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločanje o razmerjih, ki se nanašajo na koncesijske pogodbe, ni upravna zadeva, enako pa velja tudi za razmerja, ki so bila vzpostavljena s pogodbo o opravljanju javne gospodarske službe, zato Upravno sodišče RS o tovrstnih sporih ne more odločati v upravnem sporu.
Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa. Slednje pomeni, da morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako iz načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti oziroma javnosti. Izvajalec javno zasebnega partnerstva mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, ki je celo po presoji organa zahtevala dodatno pojasnjevanje ter dopolnitev ponudb, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, ne predstavlja izbire izvajalca javno zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku. S takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Organ bi moral razpis razveljaviti in ga ponoviti ter pri tem določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku že po končanem postopku izbora, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je potrebno odpraviti.
Organ je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi. Zagrešil je kršitev pravil postopka, ko je kot razlog, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje narekoval sprejeto odločitev, upošteval razlog oziroma merilo, s katerim prej stranke niso bile seznanjene.
ZGJS člen 3, 6, 44. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje določenih gospodarskih javnih služb v Občini Postojna člen 15. Odlok o gospodarskih javnih službah člen 16a.
Občina je z Odlokom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč ustanovila režijski obrat za pokopališko dejavnost, ki pa je bila z odločbo in koncesijsko pogodbo dodeljena tožniku. Ker pa navedena koncesijska pogodba z ustanovitvijo režijskega obrata še ni prenehala, pogoji za njegovo ustanovitev niso izpolnjeni. Tožena stranka pa tudi ni navedla standardov in normativov, na katerih bi zagotavljanje gospodarske javne službe lahko potekalo v režijskem obratu, zato po presoji sodišča ni izkazala utemeljenega javnega interesa za prenehanje izvajanja dejavnosti koncesionirane javne gospodarske službe, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji, ki so za odvzem koncesije, določeni v ZGJS in Odlokih.
Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila nedvomno premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa, v katerem morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, ki se mora v tovrstnih postopkih upoštevati, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti, kar kot osnovna načela opredeljuje tudi ZJZP. Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora biti namreč izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.
ZGJS člen 32, 33. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe za izvajanje meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 15, 15/3, 16, 16/1, 18.
koncesija - podelitev koncesije - pogoji za koncesionarja - dimnikarska služba - število zaposlenih
Izkazovanje zadostnega števila zaposlenih oseb in njihovih ustreznih kvalifikacij se po naravi stvari lahko veže na poimensko določene osebe iz prijave oziroma elaborata, zato se te osebe upošteva tudi pri odločanju o izbiri koncesionarja, ko je organ dolžan preveriti obstoj v prijavi navedenih dejstev. Brez tega namreč ne bi mogel uporabiti v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za izvajanje meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom predpisanega merila za izbiro, to je, da se upošteva število usposobljenih oseb, navedenih v vlogi za podelitev koncesije kot osebe, ki bodo izvajale dimnikarsko službo na območju, ki je predmet razpisa.
Ker je bilo omenjeno merilo navedeno v 5. točki javnega razpisa, v 8. točki pa še izrecno, da mora pogoje izpolnjevati prijavitelj za podelitev koncesije (torej v času, ko se o tem odloča) iz tega izhaja očitna zahteva, da morajo v prijavi navedena dejstva obstajati tudi v času odločanja, zato poseben zapis tega pogoja v javnem razpisu ni bil potreben.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - sprememba zbirnega mesta
V predmetni zadevi gre za zakonsko pravico tožnikov do enakega dostopa do javne dobrine iz 1. odstavka 5. člena ZGJS.
Tožniki niso vložili tožbe zoper dopis tožene stranke oziroma niso pozvali tožene stranke, naj izda ustrezen upravni akt in niso vložili tožbe zaradi molka organa, zato sodišče ugotavlja, da tožba zoper dejanja tožene stranke kot rezervni upravni spor ni dopustna.
koncesija - prenehanje koncesijskega razmerja - odvzem koncesije - razlogi za odvzem koncesije - načelo zaslišanja stranke - za odločanje pristojen organ
Tožeča stranka bi morala v postopku odvzema koncesije sodelovati, torej bi moralo biti v tem postopku načelo zaslišanja stranke, kot temeljno načelo upravnega postopka (9. člen ZUP), izpeljano zelo dosledno. Po presoji sodišča prvostopenjski organ z listinami priloženega upravnega spisa ni uspel izkazati, da je bila tožeča stranka seznanjena z razpisom ustne obravnave, čeprav je bil razpis le te, glede na to, da gre v obravnavani zadevi za udeležbo strank z nasprotujočimi interesi, obvezen.
Odločitev o odvzemu koncesije je sprejel pristojen organ. Občina namreč mora, ko odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti, voditi postopek po določbah ZUP, kar nadalje pomeni, da pristojnost za odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji temelji na določbi drugega odstavka 67. člena ZLS.
koncesija - opravljanje pokopališke dejavnosti - odvzem koncesije - sprememba načina izvajanja gospodarske javne službe - utemeljitev javnega interesa
Sam sprejem občinskega odloka, s katerim se je spremenila oblika izvajanja gospodarske javne službe, še ne pomeni, da je izkazan javni interes za odvzem koncesije v smislu 44. člena ZGJS. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da tožena stranka ob odločanju ni razpolagala z nobenimi podatki občinske uprave o izvedbi analiz stanja in primerjav podatkov z ostalimi primerljivimi občinami niti ni razpolagala z materiali, ki so bili podlaga za sprejem spremenjenega odloka, zato ugotovitve tožene stranke o obstoju javnega interesa za odvzem koncesije ni mogoče preizkusiti.