ZTro člen 53a, 53a/1, 53a/1-3, 53a/3, 53a/3-3, 54, 54/16.
trošarina - naknadni obračun trošarine proizvodnja električne energije - trošarinski zavezanec za električno energijo - trošarina od električne energije
Tožnik je proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb. Iz upravnih spisov izhaja, da le približno 3% proizvedene električne energije proda, kar v zadevi ni sporno. Trošarinski zavezanec za električno energijo je, ne glede na druge določbe tega zakona, proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb, obveznost za obračun trošarine pa nastane, ko proizvajalec proizvedeno električno energijo porabi za pokrivanje lastnih potreb. V obravnavanem primeru gre za poslovno uporabo in trošarinska osnova je izračunana na podlagi točke 8.2) tretjega odstavka 54. člena ZTro, ki določa trošarinsko osnovo in znesek trošarine.
Tožnik je z opravljanjem dejavnosti nakupa in prodaje vozil opravljal obdavčen promet blaga. S tem ko je presegel mejni znesek obdavčljivega prometa, ki ga določa 45. člen ZDDV, je postal davčni zavezanec v smislu določil ZDDV. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, da bi davčni organ ugotovil, da je tožnik vozila nabavljal ne samo po splošni ureditvi (z DDV v višini 20 %), pač pa tudi po posebni ureditvi. Zato so utemeljeni tožbeni ugovori, da je davčni organ pri vseh vozilih, ki jih je tožnik prodal, slednjemu naložil obveznost plačila DDV po splošni ureditvi (20 % DDV), čeprav tožnik vseh avtomobilov ni kupil po splošni ureditvi. Prav tako davčni organ takega ravnanj ni pojasnil in zakonsko utemeljil.
Tožnik je pravočasno samoobračunal in plačal trošarino za borovničevec 25 %. Vendar pa je bilo pri proizvodnji tega izdelka uporabljeno žganje, ki je vmesni trošarinski izdelek, za katerega prav tako nastane trošarinska obveznost.
Tožnik v postopku z verodostojnimi knjigovodskimi listinami ni izkazal, da sta bila trošarinska izdelka žganje in borovničevec 25 % proizvedena v istem mesecu (maj in junij 2008). Plačilna naloga za plačilo trošarine z dne 30. 6. 2008 in 24. 7. 2008 ne moreta biti dokazilo o tem, da sta bila sporno žganje in borovničevec proizvedena v istem obdobju, ampak zgolj dokazujeta, da je bila plačana trošarina za proizveden borovničevec 25%.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - stranski intervenient - pravni interes
Predlagatelj uveljavlja položaj stranskega intervenienta v predmetnem upravnem sporu v smislu določbe drugega odstavka 19. člena ZUS-1. Njegov pravni položaj kot prireditelja spletne igre na srečo v Republiki Sloveniji je opredeljen s pravnomočno odločbo Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo, s katero mu je v Republiki Sloveniji prepovedano prirejati igre na srečo. Da bi bila predlagatelju izdana za tem druga odločba, s katero bi bil njegov pravni položaj kot prireditelja iger na srečo v Republiki Sloveniji urejen drugače, niti ne trdi. Na tak njegov pravni položaj pa pravne posledice sodbe, izdane v predmetnem upravnem sporu, katerega predmet presoje zakonitosti je odločba, ki tožniku (ponudniku elektronskih komunikacij) nalaga omejitev dostopa do spletne strani, preko katere predlagatelj prireja spletne igre na srečo, ne morejo vplivati. Tudi če bi sodišče s sodbo odločbo odpravilo ter bi se v posledici tega vzpostavilo pravno stanje pred naložitvijo omejitve dostopa do predlagateljeve spletne strani, preko katere prireja igre na srečo, to na njegovo pravico prirejati igre na srečo v Republiki Sloveniji - glede na prepovedno odločbo - ne bi vplivalo. Predlagateljev interes, da omejitev dostopa do njegove spletne strani, preko katere prireja igre na srečo, ki jo je tožnik izvedel v izvrševanju izpodbijane odločbe, preneha, je tako njegov dejanski in ne pravni interes.
carina - plačilo carine - naknadno preverjanje carinske deklaracije - deklarant - stranka v postopku - pravni interes
Tožnik ni izkazal pravnega interesa udeleževati se postopka v zvezi s pritožbo oziroma ni izkazal neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Tožnik namreč ni izkazal, v čem se bo njegov pravni položaj z meritorno odločitvijo o njegovi pritožbi izboljšal. Tudi po mnenju sodišča gre za osebo, ki si z vstopom v postopek ne more izboljšati svojega pravnega položaja, tega pa tudi v tožbi ni izkazal. Tožnik v konkretni zadevi ni carinski dolžnik, saj je kot carinski dolžnik določen le deklarant, zato tudi njegovo sklicevanje na posredno zastopanje in tretji odstavek 201. člena CZS, glede na odmerno odločbo, ne pride v poštev.
V konkretnem primeru je relevantna okoliščina, da tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejanske izvedbe storitev prav s strani izdajatelja spornih računov. Pri izdajatelju računov ni bilo nobenih realnih pogojev, da bi sporne storitve dejansko izvedel.
Račun je v sistemu DDV tista listina, na podlagi katere je praviloma dopustno pristopiti k uveljavljanju pravice do vstopnega DDV, vendar pa je za dejansko pridobitev te pravice pomembna tudi sama dobava blaga oz. dejanska izvedba storitve.
Zoper tožnika je bil uveden inšpekcijski nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem carinskih, trošarinskih in drugih predpisov v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 4. 2010. Dejanska podlaga za naknaden obračun carinskih dajatev, ki je predmet izpodbijane odločbe, izhaja iz ugotovitev zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, po katerem tožnik kot prejemnik blaga od davčne osnove za blago, sproščeno v prost promet po carinskih deklaracijah, ni vštel dejanskih stroškov prevoza blaga do namembnega kraja in izvedel ustrezno obdavčitev oz. ni izvedel samoobdavčitve.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje nima verjetnih izgledov za uspeh. Prav tako je natančno in obširno pojasnila, kakšna je ustaljena sodna praksa v tovrstnih zadevah, upoštevajoč razloge, ki jih je tožnik navedel v vlogi glede predloga za postavitev v prejšnje stanje. Res je šele v odgovoru na tožbo navedla tudi konkretno sodno prakso, kar pa po mnenju sodišča ne pomeni nepravilne uporabe 24. člena ZBPP, saj so razlogi v obrazložitvi glede tega vprašanja pravilno pojasnjeni in se z njimi strinja tudi sodišče.
ZTro člen 54. Pravilnik o načinu vračila trošarin za energente, ki se porabijo za pogon kmetijska in gozdarske mehanizacije člen 5.
trošarina - vračilo trošarine - energenti za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo - materialni rok - materialni prekluzivni rok - blanketna norma
Rok iz 5. člena Pravilnika o načinu vračila trošarin za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki ureja pravico do vračila trošarine pravnim osebam za nabavo energentov, je materialni rok. Materialnega prekluzivnega roka ni mogoče podaljševati. Ne glede na to, da je rok za vložitev zahtevka določen šele v podzakonskem aktu, ki ga je sprejel minister na podlagi pooblastila iz zakona, je po presoji sodišča deseti odstavek 54. člena ZTro šteti kot blanketno normo, ki daje podlago ministru za določitev pogojev za vračilo in način vračila trošarine, seveda pa mora pri tem ostati v okviru napotitve, to je zakonske določbe. Po presoji sodišča je minister sledil pooblastilom iz zakona, zato tudi ni bistveno, kakšne narave je predpis, ki se uporablja na temelju blanketne dispozicije. Po presoji sodišča je bil tako zadnji dan za vložitev zahtevka za vračilo trošarine za mesec januar 2010 skupaj z ostalimi zahtevki za leto 2010 31. 1. 2011.
začasna odredba - obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja
Ker gre v konkretnem primeru za TAKO pomembno dobrino kot je človekovo zdravje, zdravje otroka, sodišče ocenjuje, da je dejanski opis težko popravljive škode, ki bi lahko nastala otroku tožnikov z izvršitvijo izpodbijane odločbe in tožnikoma, ki izvršujeta starševsko dolžnost, dovolj prepričljiv.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki sta jih izdali družbi, za kateri je bilo ugotovljeno, da sta „neplačujoča gospodarska subjekta“, glede spornih računov pa, da navedeni družbi storitev, zaračunanih po navedenih računih, nista opravili in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin pa izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV.
napredovanje v naziv - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - zavrženje predloga za napredovanje
Pravica do napredovanja v naziv je specifična pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja v vzgojno-izobraževalnem zavodu in pravica, ki jo lahko uveljavljajo samo strokovni delavci našteti v 1. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Upoštevaje dejstvo, da v času, ko je ministrstvo prejelo strankin predlog za napredovanje v naziv, le-ta ni bila več v delovnem razmerju na področju vzgoje in izobraževanja, je organ prve stopnje predlog za napredovanje v naziv svetnik pravilno zavrgel.
DDV - nadzor blagajniškega poslovanja - opravljanje gostinske dejavnosti - društvo - izdajanje računov
Iz ugotovitev DIN jasno izhaja, da je tožnik s prodajo pijače in cigaret opravil ekonomsko dejavnost, kot jo opredeljuje 5. člen ZDDV-1, v prostorih, v katerih je registriran sedež društva, torej v svojih poslovnih prostorih. V danem primeru je bilo v postopku DIN pravilno ugotovljeno, da je tožnik kršil določbo prvega odstavka 81. člena ZDDV-1, ker za opravljeno storitev ni izdal računa.
upravni postopek - predloženi dokazi - poziv k dopolnitvi vloge z dokazi - zavrženje vloge
V obravnavanem primeru ni šlo za to, da bi bila vloga nepopolna v smislu 67. člena ZUP, temveč se prvostopenjski organ ni zadovoljil z dokazili, ki jih je predložil tožnik. S tem v zvezi pa tretji odstavek 140. člena ZUP, določa, da če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena tega zakona, temveč mora postopek nadaljevati. Prvostopenjski organ zato vloge ne bi smel zavreči, ampak bi jo moral obravnavati po vsebini.
napredovanje sodnika - napredovanje na položaj svétnika - pogoji za hitrejše napredovanje - uvrstitev v plačni razred - datum napredovanja
Iz besedila četrtega odstavka 27. člena ZSS izhaja, da sodnik položaj svetnika pridobi, ko bi sicer po dopolnjenem 45. letu starosti prvič napredoval, torej ko bi bili sicer izpolnjeni pogoji za redno napredovanje po določbi 26. člena ZSS. To pa je po preteku treh let od zadnjega napredovanja. Sodnik bi bil v nasprotnem primeru prikrajšan za napredovanje za obdobje od dneva po preteku treh let od zadnjega napredovanja pa do dneva odločitve sodnega sveta o hitrejšem napredovanju.
Odločitev organa o zavrženju predloga tožnice za obnovo postopka je pravilna. Svojo odločitev je organ sprejel v fazi predhodnega preizkusa tožničinega predloga za obnovo na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP.
Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, ker je 18. 12. 2009 izvedela, da prodajalec kmetijskega zemljišča ni prejel izjave B.B. o sprejemu ponudbe za prodajo spornih kmetijskih zemljišč, zaradi česar se postopek, ki se je vodil na njeno vlogo za odobritev pravnega posla, ne bi končal z zavrnilno odločitvijo. B.B. je izjavo o sprejemu ponudbe prodajalcu poslal, ta pa jo je prejel, saj se med listinami v spisu nahaja kopija povratnice o poslani pošiljki A.A., česar tudi ne more izpodbiti tožničino zatrjevanje o nemožnosti prejema pošiljke s strani prodajalca zaradi njegove bolezni.
Javni razpis za sofinanciranje projektov za avdiovizualne medije v letu 2010 - JPR - AV - 2010 točka 10, 10/c.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za izbor projektov - točkovanje vlog - bralna kultura
Po presoji sodišča in upoštevaje projekte, ki jih je komisija na podlagi spornega kriterija dejansko ocenila s 25 točkami, tožnikov projekt ne izkazuje povezave med vzpodbujanjem bralne kulture in filmom v obsegu, kot je to mogoče razbrati iz obrazložitev točkovanja 16 projektov, ki so po oceni komisije zadostili razpisnim pogojem iz točke 10/c, pa tudi niso bili uvrščeni med projekte, ki bi se sofinancirali na podlagi tega javnega razpisa.
brezplačna pravna pomoč - prepoved vlaganja novih prošenj - zavrženje prošnje
Po petem odstavku 20. člena ZBPP prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč, če je v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP pa je o tem izdal odločbo.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik je vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v roku dopolnil s podatki, navedenimi v pozivu. Zato organ za brezplačno pravno pomoč vloge ne bi smel zavreči kot nepopolne.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, ki se nanaša na zaključen stečajni postopek podjetnika posameznika. Tožnikove obveznosti iz naslova plačila denarne kazni in povprečnine so namreč nastale pred uvedbo stečaja in se zato postopek izvršbe glede teh obveznosti nadaljuje kljub zaključku stečajnega postopka.