dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožnici je bil pri odmeri davka iz kmetijstva za leto 2009 kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnosti upoštevan tudi povprečen znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki pa je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. S tem je bilo glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 pri odmeri materialno pravo napačno odmerjeno.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Odločba o tem, da je tožnica prejela nujno brezplačno pravno pomoč neupravičeno, je že pravnomočna in sodišče o tem v tem upravnem sporu ponovno ne more odločati. Z izpodbijano odločbo je bilo namreč odločeno le še o višini in roku vračila, tožnica pa je bila opozorjena tudi na možnost sklenitve dogovora po četrtem odstavku 43. člena ZBPP.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bil pri izračunu davčne osnove za dohodnino upoštevan dohodek iz osnovne kmetijske in osnove gozdarske dejavnosti, pri katerem je bila davčna osnova povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. Z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 je zato izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bil tožniku pri odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2009 kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnost upoštevan tudi povprečni znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je bilo pri odmeri glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 materialno pravo napačno uporabljeno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če bi želela tožnica doseči podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi morala v skladu s tretjim odstavkom 99. člena ZUP prositi za njegovo podaljšanje pred iztekom roka, pri tem pa izkazati opravičene razloge za podaljšanje. Ker tožnica tega ni storila, je odločitev, da se njena prošnja kot nepopolna zavrže, pravilna.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev ne zadošča, saj mora biti izpolnjen tudi t.i. materialni kriterij. Ta kriterij predstavlja ocena, ali imata zadevi, v zvezi s katerima je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadevi nimata verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi ustrezno obrazložila.
ZBPP člen 24, 24/3. OZ člen 179, 179/1. ZKP člen 538.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predpostavke odškodninske odgovornosti
Organ za BPP je tožniku pravilno pojasnil, da morajo biti za civilni delikt izpolnjeni pogoji: protipravno ravnanje in odgovornost povzročitelja, obstoj škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastankom škode. Kot škodni dogodek v smislu ene od prej navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti tožnik šteje razveljavljeno kazensko sodbo, vendar zgolj na dejstvo, da je bila sodba, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, razveljavljena in zasebna tožba zavržena, odškodninske tožbe še ne bi mogel uspešno opreti, saj je v konkretnem primeru šlo za razveljavitev sodbe na podlagi rednega pravnega sredstva - pritožbe in ne za neupravičeno obsodbo po 538. členu ZKP.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - nezmožnost plačila
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebuje vse podatke, določene v 151. členu ZDavP-2; ker vsebuje tako izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, kot tudi znesek dolga, ga je mogoče v celoti preizkusiti.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je predmet samostojnega pritožbenega postopka in samostojnega upravnega spora. Na zakonitost sklepa o izvršbi pa tudi ne more vplivati zatrjevana nemožnost njegove realizacije (plačila).
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bil pri izračunu tožničine davčne osnove za dohodnino upoštevan dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pri katerem je bila davčna osnova povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je (upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012) izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
ZVCP-1 člen 184, 185, 186. ZUP člen 138, 138/1, 138/1-9.
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Sodišče mora preveriti, ali je upravna enota napotila tožnico na kontrolni zdravniški pregled na podlagi predloga zakonitega predlagatelja in če je predlog zakonitega predlagatelja vseboval razloge za sum, da tožnica telesno ali duševno ni zmožna za vožnjo motornega vozila.
Predlog je vseboval razloge za sum o telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila. Razlogi za sum so bili podani z ugotovitvami, da je tožnica bila trikrat kaznovana s strani policistov zaradi prekoračitve hitrosti, nepravilnega parkiranja, neuporabe varnostnega pasu ter nenadnega zaviranja v povezavi s priznanjem tožnice policistom, da ima psihične probleme in da se tudi zdravi za psihično boleznijo, saj je bila v preteklosti tudi že prisilno hospitalizirana; v predlogu je navedeno tudi, da po mnenju policista kaže očitne znake nezanesljivega ravnanja.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožeči stranki je bila na podlagi določb 154. člena ZDoh-2 davčna osnova iz naslova akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, čeprav naj bi po tožbenih navedbah subvencij nikoli ne uveljavljala in tudi ne prejela. To z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 pomeni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
Upravni organ je v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva upravičenca, zato bi prvostopenjski organ moral z odločanjem v predmetni denacionalizacijski zadevi počakati do pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi državljanstva, izdane v obnovljenem postopku.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bila na podlagi določb 154. člena ZDoh-2 davčna osnova iz naslova akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, in to v znesku, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. To z ozirom na odločbo št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 Ustavnega sodišča RS pomeni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - nestrinjanje s predlagano mejo - sprožitev sodnega postopka ureditve meje
Tožnica pozivu organa ni sledila ter ni začela sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, zato je prvostopni organ sprejel pravilni zaključek, da se šteje, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično je smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka. Tožnica je svoje nestrinjanje nedvomno jasno izrazila tako na mejni kot na ustni obravnavi, le predloga za sodno ureditev meje ni vložila v danem roku, pa bi ga morala.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljenih virov energije - sončna energija - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov
Tretji odstavek 64.n člena EZ-C pravi, da podpora ne sme omogočati prejemniku, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov iz prvega odstavka tega člena. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bila tožeči stranki davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, in to v znesku, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna in jo je zato treba odpraviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje davčnemu organu prve stopnje.
ZMZ člen 2, 2/3, 16, 16/1, 16/1-1, 16/1-2, 26, 26/2, 26/2-1, 26/2-6, 27, 47, 47/6. Listina EU o temeljnih pravicah člen 24, 24/2, 24/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite preambula točka 12. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščitečlen 20, 20/5. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - zavrnitev ponovne prošnje - mladoletni prosilec - pravice otroka - dokazna ocena - obrazložitev odločbe - subsidiarna zaščita - načelo največje otrokove koristi - informacije o izvorni državi - dejanje preganjanja - razlogi preganjanja
Tožena stranka bi morala pri odločanju uporabiti pravni institut oziroma načelo „največje“ otrokove koristi. Upoštevanje mladoletnosti pri postavljanju vprašanj in tudi zastopanje mladoletnega prosilca sta zgolj nujna elementa v postopku dokazovanja in ugotavljanja dejanskega stanja v smislu 6. odstavka 47. člena ZMZ in 3. odstavka 16. člena ZMZ (ter 17. člena t.i. Procesne Direktive 2005/85/ES). Načelo varovanja največje koristi otroka pa mora imeti pomen tudi v procesu tehtanja realnosti tveganja za kršitev absolutnih pravic mladoletnika v primeru vrnitve v izvorno državo in se mora odražati tudi v dokaznem bremenu tožene stranke in pravilih ter standardih dokazovanja (v zvezi s subsidiarno zaščito). To pomeni, da je naloga organa, ki odloča, da v izpodbijanem aktu kot glavno vodilo upošteva načelo varovanja največjih otrokovih koristi.
Tožena stranka ni ugotavljala vseh potrebnih in pravno relevantnih dejstev preko informacij o stanju v izvorni državi glede vračanja mladoletnikov brez spremstva in glede možnosti, da bi tožnika v izvorni državi sprejeli starši.
Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe izpeljala nekaj elementov neverodostojnosti tožnika. Vendar pa negativne odločitve glede statusa begunca ni oprla na oceno neverodostojnosti v tem smislu, da tožnik ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem, ampak je ugotovila, da tožnik ni izkazal potrebne podlage (nobene izmed petih možnih razlogov) za preganjanje.
industrijska lastnina - evropski patent - zahteva za vpis evropskega patenta - nadaljevanje postopka po zamudi - vložitev zahteve za nadaljevanje postopka
Datuma na obvestilu, s katerim je bil tožnik obveščen o podelitvi evropskega patenta ter da bo sklep objavljen v Evropskem patentnem listu ni mogoče šteti kot dneva, ko je bil tožnik seznanjen s pravnimi posledicami zamude, kot je to ocenil organ.
Določbo drugega odstavka 67. člena ZIL-1 je treba razlagati v pomenu, da rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi teče od dneva, ko je bil prijavitelj seznanjen, da rok za izpolnitev obveznosti zamujen ter da so pravne posledice zamude že nastale.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma
Znaki se primerjajo kot celote, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljeni znak, prevlada eden ali več njegovih sestavnih delov. To pa je mogoče le, če je posamezen del prevladujoč v tolikšni meri, da sam po sebi vzpostavi podobo znamke, ki se vtisne v spomin relevantnemu potrošniku, in je zato mogoče vse preostale dele znaka zanemariti, ker so nepomembni z vidika celostnega vtisa. Sodišče pritrjuje sklepanju upravnega organa, da celosten vtis, ki ga dajeta primerjana znaka glede na vizualne, fonetične in pomenske lastnosti ne vodi v njuno zamenljivost. Visoka stopnja razlikovalnosti med znakoma zato kljub enakosti ali podobnosti določenega blaga, ki ga varuje znamka tožeče stranke, zadošča za razlikovanje obeh znamk oziroma za sklepanje, da ne obstaja verjetnost, da bo potrošnik v zmoti o tem, blago/storitve katerega proizvajalca nabavlja.