davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - nezmožnost plačila
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebuje vse podatke, določene v 151. členu ZDavP-2; ker vsebuje tako izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, kot tudi znesek dolga, ga je mogoče v celoti preizkusiti.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je predmet samostojnega pritožbenega postopka in samostojnega upravnega spora. Na zakonitost sklepa o izvršbi pa tudi ne more vplivati zatrjevana nemožnost njegove realizacije (plačila).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - zavrženje tožbe
Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Začasna odločba z dne 19. 1. 2011 v tožnikov pravni položaj ne posega, ker je bila razveljavljena z odločbo tožene stranke z dne 22. 4. 2011. Tudi odločba z dne 22. 4. 2011 po presojo sodišča ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem sporu. Z navedeno odločbo je namreč tožena stranka razveljavila začasni odločbi z dne 19. 1. 2011 in z dne 21. 1. 2011, poleg tega pa je postopek ustavila.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma
Znaki se primerjajo kot celote, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljeni znak, prevlada eden ali več njegovih sestavnih delov. To pa je mogoče le, če je posamezen del prevladujoč v tolikšni meri, da sam po sebi vzpostavi podobo znamke, ki se vtisne v spomin relevantnemu potrošniku, in je zato mogoče vse preostale dele znaka zanemariti, ker so nepomembni z vidika celostnega vtisa. Sodišče pritrjuje sklepanju upravnega organa, da celosten vtis, ki ga dajeta primerjana znaka glede na vizualne, fonetične in pomenske lastnosti ne vodi v njuno zamenljivost. Visoka stopnja razlikovalnosti med znakoma zato kljub enakosti ali podobnosti določenega blaga, ki ga varuje znamka tožeče stranke, zadošča za razlikovanje obeh znamk oziroma za sklepanje, da ne obstaja verjetnost, da bo potrošnik v zmoti o tem, blago/storitve katerega proizvajalca nabavlja.
V sklepu o dedovanju je določene le, da skrbnik priznava svoji materi služnostno pravico dosmrtnega stanovanja ene sobe v stanovanjski hiši. Ta obveznost pa je nekaj bistveno drugačnega od obveznosti oskrbe v institucionalnem varstvu po ZSV, kar je predmet obravnave v tem primeru.
davek na dediščine in darila - stopnja obdavčitve - bratranec
Položaj bratranca v davčnem predpisu ni izenačen s položajem, ki ga ima po Zakonu o dedovanju (ZD). Ko gre za obdavčitev z davkom na dediščine in darila, se namreč bratranec ne uvršča v tretji dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice. Tožeča stranka zato ne more uspešno uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi. S takšno razlago ni omejena vstopna pravica potomcev zapustnikovih starih staršev po določbah ZD, saj se z njo v pravico do dedovanja ne posega.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Odločba o tem, da je tožnica prejela nujno brezplačno pravno pomoč neupravičeno, je že pravnomočna in sodišče o tem v tem upravnem sporu ponovno ne more odločati. Z izpodbijano odločbo je bilo namreč odločeno le še o višini in roku vračila, tožnica pa je bila opozorjena tudi na možnost sklenitve dogovora po četrtem odstavku 43. člena ZBPP.
evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - nestrinjanje s predlagano mejo - sprožitev sodnega postopka ureditve meje
Tožnica pozivu organa ni sledila ter ni začela sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, zato je prvostopni organ sprejel pravilni zaključek, da se šteje, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično je smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka. Tožnica je svoje nestrinjanje nedvomno jasno izrazila tako na mejni kot na ustni obravnavi, le predloga za sodno ureditev meje ni vložila v danem roku, pa bi ga morala.
brezplačna pravna pomoč - pravnomočno odločena zadeva - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - zavrženje vloge
V predmetni zadevi je že bila predhodno izdana zavrnilna odločba na podlagi 24. člena ZBPP, dejansko stanje in pravna podlaga pa se nista spremenila. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč postopal pravilno, ko je novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bil pri izračunu davčne osnove za dohodnino upoštevan dohodek iz osnovne kmetijske in osnove gozdarske dejavnosti, pri katerem je bila davčna osnova povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. Z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 je zato izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bila na podlagi določb 154. člena ZDoh-2 davčna osnova iz naslova akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, in to v znesku, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. To z ozirom na odločbo št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 Ustavnega sodišča RS pomeni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
Tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, ker je bilo z izpodbijanim upravnim aktom njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodeno in tudi v tožbi navaja zgolj, da izpodbija upravni akt v celoti zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršenje materialnih predpisov, zato ni procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o tožbi.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve
Tožnik je edini sprejemnik ponudbe, ki je s prodajalko sklenil pravni posel oziroma iztožil njegovo sklenitev ter v zakonskem roku vložil vlogo za odobritev pravnega posla in ki (tudi) izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca po ZKZ, zato bi organ to dejstvo moral upoštevati. ZKZ sicer ne vsebuje določbe o domnevi umika sprejema ponudbe v primeru neaktivnosti strank po sprejemu ponudbe, določa pa (poleg sprejema ponudbe) še nadaljnja dejanja strank, ki jih stranke morajo opraviti, če želijo pridobiti kmetijska zemljišča, zaradi česar je treba odsotnost nadaljnjih aktivnosti in torej nedvomno (sicer kasneje izkazano) odsotnost interesa za nakup stranke presojati glede na namen ZKZ, ki je v ohranjanju in povečanju celovitosti kmetijskih zemljišč in njihove kmetijske rabe.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožnici je bil pri odmeri davka iz kmetijstva za leto 2009 kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnosti upoštevan tudi povprečen znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki pa je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. S tem je bilo glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 pri odmeri materialno pravo napačno odmerjeno.
Upravni organ je v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva upravičenca, zato bi prvostopenjski organ moral z odločanjem v predmetni denacionalizacijski zadevi počakati do pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi državljanstva, izdane v obnovljenem postopku.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bila tožeči stranki davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, in to v znesku, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna in jo je zato treba odpraviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje davčnemu organu prve stopnje.
ZIS člen 3b, 3b/3. Pravilnik o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave člen 5, 5/2.
institucija za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave - pogoji za imenovanje institucije - pogoji glede kontaktne osebe - kršitev določb PEU
V upravnem postopku je tožnica ugovarjala pogoju iz 5. člena Pravilnika o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave, t.j. da je kontaktna oseba pri instituciji zaposlena vsaj dve leti oziroma izpolnjevanju tega pogoja v konkretnem primeru. Upravni organ je v izpodbijani odločbi zavzel stališče, da se ta pogoj razlaga, upoštevajoč delovnopravno zakonodajo, kot delovno razmerje kontaktne osebe pri instituciji. Sodišče se s tako razlago pogoja dveletne zaposlitve kontaktne osebe strinja. Nadzorni organ namreč z institucijo, ki ji podeli predpisani status, sodeluje predvsem preko kontaktne osebe, zato mora obstajati določena vez med institucijo in kontaktno osebo, ki zagotavlja visoko stopnjo verjetnosti, da ima kontaktna oseba potrebno znanje in izkušnje na predmetnem delovnem področju. Pogoj je sorazmeren s ciljem predmeta urejanja, zato sodišče ne sprejema predloga tožnice po ohlapnejši razlagi tega pogoja, t.j. kot opravljanje del na drugi civilnopravni podlagi. Glede na navedeno je po presoji sodišča 5. člen Pravilnika skladen z Ustavo RS in z ZIS. Očitati pa mu tudi ni mogoče, da predstavlja kršitev določb PEU, ki se nanašajo na nediskriminacijo, pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če bi želela tožnica doseči podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi morala v skladu s tretjim odstavkom 99. člena ZUP prositi za njegovo podaljšanje pred iztekom roka, pri tem pa izkazati opravičene razloge za podaljšanje. Ker tožnica tega ni storila, je odločitev, da se njena prošnja kot nepopolna zavrže, pravilna.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti, ker temelji na določbah prvega do tretjega odstavka 154. člena ZDoh-2, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da so bili v neskladju z ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena navedenega zakona všteje povprečni znesek subvencije na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.