pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preverjanje finančnega pogoja - denarna socialna pomoč
Ugotavljanje premoženjskega stanja zavezuje upravni organ, ki je pristojen za dodelitev socialne pomoči po socialno varstveni zakonodaji, in četudi je tožnik lastnik stanovanjske stavbe, in ta ni bila upoštevana pri dodelitvi socialne pomoči, je toženka ne more upoštevati mimo določbe drugega odstavka 12. člena ZBPP, ki določa kot izpolnitev finančnega pogoja zgolj z odločbo dodeljeno socialno pomoč.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da gre v zadevi za nelegalno gradnjo, zato je pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da je za sporni poseg, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje tudi pridobila, samo dejstvo, da so v teku razgovori za legalizacijo objekta, ki je postavljen zaradi varnosti stanovalcev, pa na izrek inšpekcijskega ukrepa ne vpliva.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo - molk organa prve in druge stopnje
Iz podatkov spisa sledi, da je tožeča stranka po poteku zakonskega roka dveh mesecev zahtevala izdajo odločbe o pritožbi in da je ponovno zahtevala odločitev po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 v nadaljnjih sedmih dneh od vložitve zahteve. Iz spisov tudi sledi, da tožena stranka kljub ponovljeni zahtevi odločbe ni izdala, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka po citirani določbi ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Prosilcu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe in zastopanje pred Delovnim sodiščem na I. stopnji, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi mu morala biti priznana tudi nagrada za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe. Priznanje stroškov zastopanja je namreč vezano na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči.
Dejstvo, da je tožeča stranka v zadevi, v kateri je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč uspela in mora stroške tega postopka plačati nasprotna stranka v dobro TRR sodišča, na odločitev ne more vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prosto razpolaganje z nepremičnino
Sporna nepremičnina ne predstavlja stanovanja, v katerem tožnica živi, zato tudi ob ugotovitvi, da med solastnicama nepremičnine teče spor zaradi razdružitve solastnega premoženja, tožbenega ugovora, da s tem premoženjem (½ nepremičnine) tožnica ne more razpolagati in se posledično ne bi smelo upoštevati pri odločanju o BPP, ni mogoče upoštevati.
Davčna obveznost plačila dohodnine za vse tri mld. tožnike je na podlagi sicer že v letu 2004, za 5 letno obdobje vezanih denarnih depozitov, nastala šele v letu 2009. Na podlagi 15. člena ZDoh-2 so namreč z dohodnino v posameznem letu obdavčeni tisti dohodki, ki jih je zavezanec dosegel oziroma pridobil v tem davčnem letu, ne glede na to, da je bila vezava depozitov narejena že leta 2004, ZDoh-2 pa je začel veljati šele leta 2007.
Glede na v sodni poravnavi določeno obveznost tožnika, da plačuje preživnino na roke materi in glede na njeno izjavo, ki je v spisu, bi morala tožena stranka, v kolikor sicer fotokopijo te izjave priznava, to preživninsko obveznost tožnika pri obravnavanju finančnega pogoja, v skladu z določbami 12., 13. in 14. člena ZBPP upoštevati pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
Tožeča stranka je obravnavane prošnje za BPP vložila v času, v katerem po odločbi z dne 28. 6. 2011 do tega ni bila upravičena. Odločitev, da se na tej dejanski podlagi prošnje kot nedovoljene zavržejo, je pravilna in skladna z določbami ZBPP (37. člen) in ZUP (129. člen).
finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - pogoji za dodelitev brezplačne prave pomoči - stroški najemnine
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pri izračunu finančnega pogoja po določbah ZBPP in ZSV upoštevati tudi plačilo mesečne najemnine za hišo, saj za to ni pravne podlage v materialnih predpisih. Kot je namreč pravilno navedla tožena stranka, se pri izračunu lastnega dohodka prosilke upošteva njen povprečni mesečni prihodek ne glede na morebitne administrativne prepovedi ali druge dejanske oziroma življenjske stroške.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade - nagrada za narok
Nagrada za narok po tarifni številki 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke. V petem poglavju tarife pa je (kot ena od izjem) urejen primer, ko je pooblastilo za zastopanje omejeno na en narok (tarifna številka 3500 in 3501) in samo v tem primeru, ko na odvetnika ni preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, nastanejo nagrade za vsako opravilo posebej.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-5, 66/2. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/8, 79/9.
izdaja gradbenega dovoljenja - komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - rok za odmero komunalnega prispevka - komunalna opremljenost zemljišča
Če o odmeri komunalnega prispevka ni odločeno v roku 15 dni (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt), plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer razlog neodmere ni pravno relevanten.
ZSV člen 5, 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/3, 3, 3/1, 16. ZZZDR člen 124, 124/1, 124/2.
Ker je upravičenka do storitve institucionalnega varstva izpolnjevala preživninske obveznosti do tožeče stranke (sina) in nima dovolj sredstev za plačilo storitev institucionalnega varstva, ni se pa namerno spravila v ta položaj, je upravni organ pravilno štel, da je tožeča stranka dolžna prispevati k znesku, za katerega je bila upravičenka oproščena plačila storitve.
Zavezanec za preživljanje nima pravice do izbire zavoda, ki izvaja storitve institucionalnega varstva.
ZGO-1 člen 152, 153. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 7.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nezahtevni objekt - oporni zid - višina opornega zidu
Če objekt kljub neskladni gradnji še vedno ostaja v okvirih, ki jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost za posamezne vrste nezahtevnih objektov, ni razloga, da ne bi gradbeni inšpektor investitorju izrekel inšpekcijskega ukrepa iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 – ker pač spremembe gradbenega dovoljenja ni mogoče doseči –, po katerem se naloži investitorju, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, odstrani in vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - verjetno izkazane okoliščine - zavrženje predloga za obnovo
Tožnica bi morala navesti okoliščine, ki se nanašajo na trditev, da je odločbo izdala oseba, ki bi morala biti po zakonu izločena, in izkazati, da je njen predlog za obnovo postopka pravočasen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje kot oblike nedovoljene gradnje se primarno izrečejo investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je pravna oseba, na katero je Republika Slovenija z zakonom prenesla opravljanje nalog v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči v njeni lasti, med drugim tudi izvrševanje nalog v okviru zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti države. To pa pomeni, da je sklad dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren, v nasprotnem primeru pa mora v imenu Republike Slovenije in za njen račun prevzeti tudi bremena, ki jih zakon nalaga lastniku – torej tudi v primeru nezakonitih gradenj na zemljiščih, za gospodarjenje s katerimi je zadolžen.
ZUP člen 140, 140/2, 237, 237/1, 237/1-3. ZBPP člen 22.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - poziv na dopolnitev vloge - bistvena kršitev pravil postopka
Ne iz obrazložitve ne iz predloženih upravnih spisov ni razvidno, da bi upravni organ pozval tožnico na predložitev dokazov v zvezi s stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, niti v zvezi z doplačili za zdravila, ampak se je oprl na dokaze, ki jih je predložila v drugi zadevi. Tako ravnanje je v nasprotju z dolžnostjo organa iz drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranko pozvati, da za svoje navedbe predlaga oz. predloži dokaze, če tega stranka sama ne stori.
ZUP člen 214, 214/1. Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije člen 1, 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pridobitev štipendije za študij v tujini - javno veljavni študijski program - akreditiranost izobraževalne ustanove - obrazložitev odločbe
Predmet razpisa je štipendiranje slovenskih državljanov za študij na tujih izobraževalnih institucijah za določeno raven izobraževanja in na določenem področju s ciljem pridobiti javno veljavno spričevalo. Iz mnenja, na katerega se sklicuje drugostopenjski upravni organ in drugih listin v spisu, ne nazadnje pa tudi iz neprerekanega dejstva, da so bile diplome navedene izobraževalne institucije in navedenega programa s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v Republiki Sloveniji že priznane, ne izhaja, da izobraževalna ustanova, na kateri študira tožnik in njegov študijski program tega namena ne bi izpolnila, ne glede na to, ali institucija, preko katere izvaja program akreditirana izobraževalna institucija, pogoj akreditacije izpolnjuje.
V priloženem projektu niso predvidena nikakršna dela na objektu, zato tudi z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem niso dovoljeni posegi v ta objekt. Če bi do posegov v objekt prišlo, bi to pomenilo dela, ki presegajo dela, dovoljena z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem in bi bila lahko predmet inšpekcijskega postopka.
Upravni organ bi se moral jasno opredeliti do vprašanja, ali lahko tožnica v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje kakšne svoje pravne koristi. Če bi ugotovil, da tožnica zatrjuje okoliščine, ki so pravno odločilne za priznanje položaja stranske udeleženke v upravnem postopku, bi ji moral zahtevano odločbo gradbenega dovoljenja vročiti.