Da je tožnik poravnal naložene obveznosti v višini 54.644,87 EUR, v zadevi ni sporno. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, ali je to bilo in če je bilo, na kakšen način, upoštevano pri obračunu zamudnih obresti. Iz podatkov v upravnih spisih tudi ni razvidno, kdaj in v kakšni višini so bile posamezne obveznosti plačane. Zato sodišče pravilnosti obračuna v plačilo naloženih zamudnih obresti ne more preveriti.
Tožnik je, glede na skupno višino odmerjenih obveznosti in višino zneska, v zvezi s katerim je v reviziji uspel, v zadevi uspel 7,6 odstotno. Temu ustrezno mu je sodišče priznalo stroške za revizijo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - pravno priznana škoda
Kriterij za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP predstavlja ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Toženka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi obrazložila. Tožnik namreč želi vložiti odškodninsko tožbo za nepremoženjsko škodo v obliki naklepnega protipravnega dejanja izločitve civilne družbe iz postopka odločanja o umestitvi odlagališča NSRAO zoper 99 oseb, ki so sodelovale v vseh kazenskih in predkazenskih postopkih kot osumljeni, obdolženi, sodniki ali člani senatov, tožilci, pravobranilci... Njegovo pričakovanje, da bo v civilnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja naštetih oseb nastala pravno priznana škoda (179. člen OZ) in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, pa je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
dohodnina - akontacija dohodnine - stavbna pravica - nadomestilo za stavbno pravico - drugi dohodek - davek na promet nepremičnin - dvojno obdavčevanje
Nadomestilo za ustanovitev ali prenos stavbne pravice se obdavči kot drugi dohodek iz 7. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.
Okoliščina, da je bil od nadomestila že plačan davek na promet nepremičnin, za obdavčitev nadomestila po določbah ZDoh-2 ni pravno pomembna. Pri obdavčitvi po ZDPN-2 in po ZDoh-2 gre namreč za davka, katerih predmet obdavčitve je različen. Medtem ko se po ZDPN-2 obdavči (odplačni) prenos pravice, se po ZDoh-2 obdavči dohodek (fizične osebe) in s tem povečanje njenih sredstev oziroma ekonomske moči iz naslova prejetega nadomestila. Ne gre torej dvakratno obdavčitev istega davčnega predmeta z istim davkom in s tem za nedopustno dvojno obdavčenje.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - registracija avtomobilov pred izvozom
Ker so bila obravnavana vozila registrirana pred izvozom, niso izpolnjeni pogoji za vračilo davka na motorna vozila iz 2. odstavka 11. člena ZDMV, iz katerega je razvidno, da mora biti dobava v drugo državo članico opravljena pred prvo registracijo motornega vozila, da ima prodajalec takega vozila pravico zahtevati vračilo predhodno že plačanega davka na motorna vozila.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev v prilagojeni program - individualiziran program
Odločba o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja se izda na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija. Iz mnenj medicinskih in pedagoških strokovnjakov, kakor tudi iz strokovnih mnenj komisije prve in druge stopnje izhaja, da bi bilo šolanje deklice v novem izobraževalnem okolju primernejše, saj bo imela realnejše možnosti in pogoje za samostojno doseganje uspehov. V prilagojenem programu z nižjim izobraževalnim standardom je v razredu manj otrok kot v rednih oddelkih OŠ, program je manj zahteven in bolj individualiziran. S takšnim programom lahko posamezen otrok doseže čim višji nivo razvoja. V konkretnem primeru pa deklica potrebuje individualiziran pristop in delo v manjših skupinah.
Tožnika utemeljeno ugovarjata, da se je upravni organ oprl na neobrazloženo strokovno mnenje komisije za cepljenje in posledično tudi njegova obrazložitev ni zadostna in je pomanjkljiva v smislu 214. člena ZUP. V mnenju je sicer navedeno, da se je komisija usmerila na razloge za opustitev cepljenja, vendar so podani le zaključki na splošnem nivoju. Tako strokovno mnenje, ki je v upravnopravnem smislu pomanjkljivo, ne more biti zadostna podlaga za izdajo odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb strank.
ZUP člen 4, 82, 214, 254. ZJA člen 28. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 - 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javnopravna stvar - smiselna uporaba pravil upravnega postopka - obrazložitev odločitve - ugovor neenakega obravnavanja - vpogled v upravne spise
V postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev se, ker gre za javnopravno stvar, smiselno uporabljajo določbe ZUP. Predvsem je treba spoštovati tiste določbe, ki zagotavljajo uresničevanje temeljnih pravic udeležencev v postopku. Tako mora biti strankam zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, kar med drugim pomeni, da mora imeti obrazložitev odločitve vsebino, ki omogoča njen preizkus. Kadar je zoper prvostopenjsko odločitev predvidena pritožba kot redno pravno sredstvo v upravnem postopku, mora biti tudi odločitev o njej ustrezno obrazložena. Stranka sicer v pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev svojega projekta praviloma ne more dodatno utemeljevati. Ima pa v okviru pravice do pritožbe možnost izpodbijati prvostopenjske razloge, pri čemer se mora drugostopenjski organ konkretno opredeliti do vseh relevantnih pritožbenih navedb. Še toliko bolj to velja glede na strokovno-tehnično naravo odločanja v tovrstnih zadevah.
Ugovori o diskriminatornem obravnavanju so glede na strogo upoštevanje načela enakega obravnavanja v postopkih javnih razpisov lahko relevantni za odločitev o tožbi, če so konkretizirani. Stranka se sicer ne more sklicevati na morebitno posamezno nepravilno odločitev o dodelitvi sredstev drugemu prijavitelju in zahtevati, naj se zato enako nepravilna odločitev sprejme tudi v njenem primeru. Pravico pa ima, da se prepriča, da so bili pogoji oziroma kriteriji pri vseh prijavljenih uporabljeni na enak način (upravni organ pa dolžnost, da se do konkretnih ugovorov v tem pogledu obrazloženo izjavi). Zato je treba omogočiti vpogled v upravne spise skladno z določbami ZUP, ki v 82. členu ureja pravico do vpogleda v spis in prepisa oziroma preslikave dokumentov ne le za stranke in stranske udeležence postopka, pač pa tudi za tretje osebe, ki verjetno izkažejo, da imajo od tega pravno korist. Le tako lahko namreč stranka ugovor neenakega obravnavanja sploh konkretizira in dokazuje.
ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - obrazložitev izpolnjevanja vsebinskega kriterija - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni pomanjkljiva v taki meri, da se odločbe oziroma pravilnosti odločitve ne bi moglo preizkusiti. Iz odločbe in upravnega spisa izhaja, da je stranka z interesom dolžnik v izvršilni zadevi in želi vložiti pritožbo zoper sklep okrajnega sodišča.
Ker ni mogoče predvideti rešitve v konkretni izvršilni zadevi, je izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V danem primeru gre za „neplačujoče gospodarske subjekte“, kot jih opredeljuje Uredba komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju DDV. Navedena Uredba v členu 2 pod „Opredelitve“ opredeljuje „neplačujoči gospodarski subjekt“ kot gospodarski subjekt, registriran kot davčni zavezanec za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobi blago ali storitve ali to simulira, brez plačila DDV in dobavlja to blago ali storitve z DDV, vendar ne plača dolgovanega DDV ustreznemu državnemu organu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
Tožeča stranka je napotnico predložila po preteku materialnega prekluzivnega roka iz petega odstavka 40. člena ZBPP in zato pravico do plačila storitev brezplačne pravne pomoči izgubila. Določitev materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje pravice do plačila storitev brezplačne pravne pomoči sama po sebi ni neustavna. Ker gre za rok za uveljavljanje pravice na področju upravnega prava, pa z njim tudi ni poseženo v pravice po določbah OZ.
Stališču tožeče stranke, da predstavlja poziv k predložitvi napotnice skladno z določbami ZUP poziv k dopolnitvi vloge, ki naj bi bila z vložitvijo stroškovnika v kazenskem postopku vložena pravočasno, sodišče ni moglo slediti. Tožeča stranka namreč napotnice, ki bi jo bilo skladno z določbami ZBPP in ZUP kot nepopolno vlogo mogoče dopolnjevati, ni predložila (pravočasno).
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - storitve posredovanja - verodostojna knjigovodska listina - dokazno breme
Z ozirom na pomanjkljivo vsebino listin, ki so bile podlaga za knjiženje in ki poslovnega dogodka verodostojno ne izkazujejo, se dokazno breme obrne in je tako na tožeči stranki, da dokaže njihovo resnično vsebino. Ne gre torej za odločanje v dvomu, temveč za odločitev, ki temelji na dejanskih ugotovitvah o pomanjkljivi vsebini listin in s tem na ugotovitvi o neizkazanih poslovnih dogodkih (storitvah poslovanja), to pa zadostuje za zaključek, da knjiženje stroškov ni opravljeno skladno s SRS 21 in da zato ni izpolnjen zakonski pogoj za njihovo upoštevanje kot davčno priznanih odhodkov.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi
Po presoji sodišča prvostopenjski organ ni pravilno zaključeval, da je prejšnji lastnik pravico uporabe na stavbnem zemljišču, podržavljenem na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, obdržal, in se z drugačnim zatrjevanjem tožnikov o tem ne strinja. Ne glede na to, da je ta organ ugotovil, da zapuščinski postopek glede pravice uporabe na stavbnem zemljišču parc. 116 (še) ni bil izveden, ter se pri tem oprl na sklep o dedovanju z dne 9. 5. 1984, izdan v zapuščinski zadevi po pok. prejšnjem lastniku tega zemljišča, in da prejšnji lastnik za časa življenja pravice uporabe ni prenesel na drugega upravičenca, pa zgolj navedene okoliščine ne zadostujejo za sklep, da je prejšnji lastnik pravico uporabe na stavbnem zemljišču obdržal. Po 31. členu ZDen le na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist, ta določba tako ne more biti podlaga za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo nacionalizirane parcele 116/1.
DDV - identifikacija za namene DDV - izdaja identifikacijske številke po uradni dolžnosti - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno na kakšen način je bila ugotovljena višina skupnega katastrskega dohodka vseh članov gospodinjstva, kot tudi ne na kakšen način je bil ugotovljen povprečni znesek subvencij na zemljišč v uporabi. Izpodbijane odločbe tako sploh ni mogoče preizkusiti, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 214. ZUP in pomeni bistveno kršitev določb postopka.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravica do svobodne izbire prebivališča - neustavnost zakonske oziroma podzakonske ureditve
Pristojni organ za BPP je glede vprašanja ustavnosti (pod)zakonske ureditve sam sprejel vsebinski zaključek (da se v pravico do svobodne izbire prebivališča z izpodbijano odločbo ne posega) ter na tej podlagi ocenil zadevo kot očitno nerazumno. S tem se je postavil v vlogo sodišča, kar pa ni njegova naloga. Njegova naloga je, da oceni razumnost zadeve po kriterijih iz ZBPP.
operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe - upoštevanje rokov - obveznost enakega obremenevanja - storitev kolokacije - storitev odpravljanja napak - obveznost enakega obravnavanja - obveznost stroškovnega računovodstva - cena stroškov infrastrukture
Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti.
Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencije - obdavčitev subvencij
Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti, saj temelji na določbah prvega do tretjega odstavka 154. člena ZDoh-2, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da so bili v neskladju z ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena tega zakona vštejejo povprečni zneski subvencije na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo - molk organa prve in druge stopnje
Iz podatkov spisa sledi, da je tožeča stranka po poteku zakonskega roka dveh mesecev zahtevala izdajo odločbe o pritožbi in da je ponovno zahtevala odločitev po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 v nadaljnjih sedmih dneh od vložitve zahteve. Iz spisov tudi sledi, da tožena stranka kljub ponovljeni zahtevi odločbe ni izdala, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka po citirani določbi ZUS-1.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da gre v zadevi za nelegalno gradnjo, zato je pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da je za sporni poseg, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje tudi pridobila, samo dejstvo, da so v teku razgovori za legalizacijo objekta, ki je postavljen zaradi varnosti stanovalcev, pa na izrek inšpekcijskega ukrepa ne vpliva.
odmera stroškov in nagrade odvetniku - nagrada za narok - obračun potnih stroškov
Glede razlage besedne zveze "Nagrada za narok" po tarifni številki 3102, je že sprejeta razlaga, da nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke. Odločitev Vrhovno sodišče RS je utemeljilo s teleološko in zgodovinsko razlago in upoštevalo pravilo, da je treba izjeme razlagati zožujoče. Tako je upoštevalo namen, ki ga je ZOdvT pripisal zakonodajalec, to je čim hitreje rešiti spor, tudi z določitvijo ene nagrade za vse naroke.
Iz izpodbijane odločbe razlaga, zakaj tožena stranka ni upoštevala predlaganega izračuna kilometrine, ne izhaja, kar pomeni, da je izpodbijani sklep v nasprotju z 213. členom ZUP, ker ni odločeno o vseh zahtevkih tožnice, odločitev pa je tudi v nasprotju z 214. členom ZUP, ker v dejanskem in pravnem pogledu ni ustrezno obrazložena oziroma deloma ni obrazložena.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade - nagrada za narok
Nagrada za narok po tarifni številki 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke. V petem poglavju tarife pa je (kot ena od izjem) urejen primer, ko je pooblastilo za zastopanje omejeno na en narok (tarifna številka 3500 in 3501) in samo v tem primeru, ko na odvetnika ni preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, nastanejo nagrade za vsako opravilo posebej.