ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32. ZJC člen 2, 2/2, 14. ZV-1 člen 21, 21/8.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - vodno javno dobro - nekategorizirana pot
Zaključek prvostopenjskega organa o obstoju ovire za vračilo v naravi za sporno parcelo po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Takega zaključka organ ne bi mogel opirati zgolj na ugotovitev vrste rabe zemljišča, da je to pot in vpisa tega v zemljiški knjigi kot javno dobro, kajti zakon določa, katera stvar je javno dobro. Za prometne površine pa ZJC jasno določa, da so to le javne ceste, med te pa po tem zakonu štejejo le kategorizirane ceste (in zgolj za te zakon določa izvenprometnost). Ker je rok po ZJC za kategorizacijo občinskih cest že iztekel (prvi odstavek 82. člena), vpis javnega dobra v zemljiški knjigi pri parceli, ki je nekategorizirana pot, kaže na z zakonom neusklajeno zemljiškoknjižno stanje; zato se na vpis javnega dobra v zemljiški knjigi, ne da bi bilo ugotovljeno dejstvo kategorizacije ceste, ni mogoče opirati.
Vodno zemljišče v lasti države ni v pravnem prometu, zato vračilo zemljišča v naravi v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, ni mogoče.
ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3. ZNKD člen 51, 51/1. ZON člen 85, 85/1, 171, 171/1. ZTNP člen 6.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
Tudi če se določbo prvega odstavka 51. člena ZNKD razlaga v pomenu izvzetosti iz pravnega prometa, ki preprečuje vračanje v denacionalizaciji, se ta omejitev ni mogla nanašati na vsa zemljišča na območju TNP, pač pa lahko le na dele naravne in kulturne dediščine, ki so bili zaradi naravne, kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti s posebnim aktom zavarovani kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik v skladu s 6. členom ZTNP. Nepremičnine, ki so predmet vračanja z izpodbijano odločbo, pa s posebnim aktom v smislu 6. člena ZTNP niso bile zavarovane kot naravna znamenitost, kar pomeni, da za vračanje teh ob uveljavitvi ZDen ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen ni bila podana.
Kmetijska zemljišča z območja TNP so prešla v državno (in občinsko) last po ZSKZ, ZZad in ZLPP in ne na podlagi določb ZON. Omejitev iz 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, v povezavi z ZNKD in ZON, tako ni ovira za vračanje zemljišč z območja TNP, ki niso bila posebej zavarovana kot naravna znamenitost.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v uradniški naziv
Poimenovanje naziva na delovnem mestu je drugačno od naziva, kot ga je imel tožnik pred premestitvijo. Prvostopenjski organ in tožena stranka sta pojasnila, da je bil tožnik imenovan v uradniški naziv inšpektor I specialist, ki je uradniški naziv VII stopnje ter da je z izpodbijano odločbo imenovan v naziv iste stopnje, torej VII stopnje policijski inšpektor I. Razlog je v drugačnem poimenovanju uradniškega naziva tega delovnega mesta glede na veljaven Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih.
Davčni organ tožniku pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je ugotovil, da so jih je izdali „neplačujoči gospodarski subjekti“, tožniku pa očita, da je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri poslih, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je tudi skladno s prakso SEU. Sporni računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV in obravnavani posli dobave motornih vozil, so navidezni. Tudi pri komisijskih poslih, kjer so bila vozila prepeljana preko družb, gre po presoji sodišča za navidezne komisijske posle, ki prikrivajo dejanski posel, to je prodajo vozil iz Skupnosti v Republiko Slovenijo z namenom utaje davkov.
vojni veteran - veteranski dodatek - pogoji za priznanje veteranskega dodatka - starostni pogoj - popolna izguba delovne zmožnosti
Ob dejstvu, da tožnik ni dopolnil 50 let starosti, bi moral izkazati drugi zakonski pogoj za priznanje veteranskega dodatka, to je z odločbo ZPIZ izkazati, da ima trajno popolno izgubo delovne nezmožnosti, torej I. kategorijo invalidnosti. Tega pa tožnik ni izkazal, saj v ugotovitvenem postopku pridobljeni Izvid in mnenje zdravniškega komisije prve stopnje ne zadošča za izpolnitev pogoja nastale trajne popolne izgube delovne zmožnosti, kot ga določa prvi odstavek 6. člena ZVV.
ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba gozdnih zemljišč - poseg v gozdno parcelo - odstranitev gradbenega materiala
V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Za posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove. Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ugotovi, da so ti predpisi kršeni, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - odmera prispevka - odpis prispevka - zavezanec za plačilo prispevka
Če tožnica meni, da izpolnjuje kriterije za odpis zborničnega prispevka, mora najprej z vlogo zahtevati pri pristojnem upravnem organu, da se ji prispevek odpiše. Če sama zemljišča ne obdeluje zaradi bolezni, temveč to dela druga oseba, ki pa ne plačuje najemnine (preskrbi kurjavo in ozimnico), bi morala morebitni zakup pravno formalno urediti v skladu z ZKGZ oziroma dejansko uporabo kmetijskega zemljišča priglasiti davčnemu uradu, česar pa spisovno izkazano ni naredila, niti tega v tožbi ne zatrjuje.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231. ZRPJN člen 11, 11/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za kandidiranje na javnem razpisu - razlaga določb javnega razpisa - pritožbeni postopek
Po razlagi upravnega organa je bilo z osmo alineo sedmega odstavka 6. točke javnega razpisa (ki se je glasila „Prijavitelj mora predložiti kopijo sklepa o izbiri soinvestitorja ter kopijo sklenjenih pogodb z izbranim investitorjem za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje omrežja v lokalni skupnosti. V primeru, da sklep o izbiri še ni pravnomočen ter ti pogodbi nista sklenjeni do datuma odpiranja vlog, ima prijavitelj možnost kopijo pogodb dostaviti ministrstvu naknadno, na podlagi poziva strokovne komisije za dopolnitev vlog, v skladu z 224. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije“) zahtevano, da prijavitelji predložijo pogodbe z izbranim soinvestitorjem za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje omrežja v lokalnih skupnostih najpozneje do izteka roka, v katerem so bili pozvani na dopolnitev vloge, kar je pomenilo, da so morali biti postopki izbire soinvestitorja do tedaj zaključeni. Sodišče se s tako razlago sporne določbe javnega razpisa strinja. Tožnica ima sicer prav, da v javnem razpisu ni bilo zahtevano, da bi bil sklep o izbiri soinvestitorja pravnomočen že ob predložitvi vloge. Pravnomočen pa je moral postati do sklenitve pogodbe z izbranim soinvestitorjem. Takšna razlaga izhaja iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN. Tožnica se torej ne more uspešno sklicevati, da je vlogo dopolnila tako, kot je bilo zahtevano (s predložitvijo pogodb), in v roku, ki je bil določen, in je s tem izpolnila vse pogoje iz razpisne dokumentacije, saj je s sklenitvijo pogodbe z izbranim sofinancerjem pred pravnomočnostjo sklepa o izbiri obšla določbo drugega odstavka 11. člena ZRPJN.
V zvezi s tožbenimi očitki, da je oba izpodbijana sklepa izdal minister in je zato kršeno načelo suspenzivnosti in devolutivnosti pritožbe, sodišče odgovarja, da Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v 231. členu določa, da je zoper sklep oziroma obvestilo, če je na prvi stopnji odločalo ministrstvo, razen če gre za odločanje po zakonu o splošnem upravnem postopku, dovoljena pritožba, o pritožbi pa mora ministrstvo odločiti v roku 15 dni.
Pritožbe po 231. členu Pravilnika ni mogoče obravnavati kot redno pravno sredstvo pritožbe po ZUP, z učinki, ki ga ima to pravno sredstvo po ZUP, temveč le kot po 9. členu ZUP predpisan način zagotavljanja pravice stranke do izjave v postopku. Oba sklepa zato predstavljata odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku, v katerem se na zahtevo stranke (pritožbo) utemeljenost odločitve (prvega sklepa) še naknadno preveri.
upravni spor - pravdna sposobnost - zakoniti zastopnik - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je pravna oseba in kot taka lahko procesna dejanja opravlja po svojem zakonitem zastopniku. Na okoliščino, da pravno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik, pazi sodišče po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).
CZS člen 218, 219, 220. ZDavP-2 člen 45, 46, 95, 130. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 69, 72, 72/3, 72a, 80, 94, 94/3, 94/5.
Tožeča stranka tekom postopka ni dokazala, da se izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke in je zato upravičena do tarifnih ugodnosti tarifnih preferencialov.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za ohranjanje ekstenzivnega travinja v letu 2007 - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - dejanska raba 1300 - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - znižanje pomoči
Sama paša živine še ni zadosten pogoj, da površina izpolnjuje pogoje za upravičeno rabo „1300-trajni travnik“, pač pa mora poleg tega izpolnjevati tudi kriterije glede zaraščenosti površin.
Pogoji za ukrepe so določeni vsako leto v Uredbah Vlade RS, zato je sklicevanje tožeče stranke na uspešno uveljavljanje ukrepov v letih pred spornim leto 2007, brezpredmetno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - bioplinarna - sestavljen objekt - spremenjena lega objekta - spremenjena namembnost objekta
Tožnik je zgradil zahtevni energetski objekt – bioplinarno. To sicer sestavljajo posamični deli (objekti), vendar lahko ti le kot celota funkcionirajo v smislu bioplinarne, kar pomeni, da je treba vse posamezne objekte obravnavati z vidika celote, torej kot sestavne dele energetskega objekta za proizvodnjo bioplina. Za tak objekt pa tožnik ni dobil gradbenega dovoljenja.
Iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 izhaja, da mora biti pri neskladni gradnji možna uskladitev z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar pa v primeru postavitve objekta na drugačni lokaciji ni mogoče.
ZUP člen 9, 238, 238/3. CZS člen 96. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
Upravni organ druge stopnje je v dopolnitvi pritožbe predloženo kopijo carinske deklaracije, potrjeno s strani namembnega carinskega urada, utemeljeno štel za pritožbeno novoto, saj se tožeča stranka ne more sklicevati, da je za nezaključen tranzitni postopek izvedela šele iz izpodbijane odločbe. Poleg tega pa je tožeča stranka tista, ki je v skladu s 96. členom CZS odgovorna za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžna spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, ter za spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka.
Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 49 - 56. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 4.
neposredna plačila v kmetijstvu - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Dejanska raba površin je bila pravilno ugotovljena, saj je bila opravljena kontrola z izvedenci skladna s sklepom o njihovem imenovanju in vsemi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki so jih v skladu s sklepom, pri svojem delu morali upoštevati, pri čemer so izvedenci do ugotovitev prišli soglasno.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3, 102, 102/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 18, 18/1, 59, 59/1.
razlastitev - javna korist - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - daljnovod - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi
Na podlagi dejstev, ki izhajajo iz upravnega spisa in ki jih organ navaja v svoji odločbi, ob upoštevanju bistvenega dejstva, da trasa daljnovoda že poteka čez tožnikovi zemljišči, je tudi po presoji sodišča v tej zadevi izkazana javna korist za omejitev oziroma obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist.
vojaški invalid - priznanje statusa vojaškega invalida - prepozno vložena vloga - zavrženje vloge
Na podlagi določbe drugega odstavka 121. člena ZVojI se vloži zahteva za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oz. civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Iz določbe 133. člena ZVojI pa nesporno izhaja, da je ZVojI pričel veljati 1. 1. 1996. Dvoletni rok za uveljavljanje zahteve je tako 6. 12. 2010 že potekel in je tako tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
ZUP člen 9, 233. ZLS člen 33, 69, 69/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 219. Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov MOL za leto 2011: Socialno varstvo in zavarovanje zdravja - zdravo mesto točka 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - enostopenjski postopek - pravica do izjave - razpisna merila - ustrezna kadrovska zasedba - preseganje predpisanega maksimuma ur po delovnopravni zakonodaji - obravnavanje več projektov kot celote
Akti, ki jih izda župan, so (če zakon ne določa drugače) dokončni ter o njihovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu. Enako velja za akte podžupana, ki jih ta po pooblastilu župana izda v okviru nalog iz pristojnosti župana. Zato je sodišče štelo, da je bila v obravnavanem primeru s pritožbami tožniku zgolj dana možnost, da se v postopku izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, kar pomeni, da je o zavrnitvi sofinanciranja dejansko odločil šele župan.
Za odločitev v zadevi je ključno merilo ustrezne kadrovske zasedbe, ki v javnem razpisu ni podrobneje razdelano in ni omejeno na število, usposobljenost in izkušnje izvajalcev, temveč ga je skladno z besedilom javnega razpisa treba razlagati tako, da terja takšno kadrovsko zasedbo, vključno s številom ur dela posameznih izvajalcev, ki omogoča izvedbo programa. V zvezi s tem je utemeljeno stališče, da se program, pri katerem je že na njegovi podlagi ugotovljeno preseganje dovoljenega števila ur, zaradi neustrezne kadrovske strukture v sofinanciranje ne sprejme. Dejstvo, da gre za zasebni zavod, nima vpliva, saj delovnopravna zakonodaja zavezuje vse delodajalce. V obravnavanem primeru pa je toženka pri obravnavanju posameznega projekta upoštevala vse tri prijavljene projekte tožnika kot celoto in s tega vidika ocenjevala njihovo izvedljivost. Vendar ugotovitev, da seštevek delovnih ur pri vseh programih skupaj presega predpisan maksimum ur, ki ga je dopustno opraviti po delovnopravni zakonodaji, ni zadostna podlaga za sprejem izpodbijane odločitve o zavrniti vseh treh programov. Toženka bi morala vsakega od tožnikovih projektov oceniti samostojno, šele v primeru ugotovitve, da pogoje za sofinanciranje izpolnjujejo vsi projekti, pa točkovanje korigirati in zavrniti sofinanciranje programa, ki je glede na merila ocenjen z najnižjim številom točk.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 179, 180 a, 180 a/3, 232, 290, 290/4.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - molk organa - za odločanje o pritožbi zaradi molka pristojen organ
Po ZUP zoper potrdilo ni mogoče uveljavljati pravnih sredstev, ki veljajo za odločbo ali sklep.
V primeru, da organ, ki je dolžan potrditi izvršljivost upravne odločbe, tega na zahtevo stranke ne stori v 15-ih dneh, ZUP določa domnevo, da je organ zahtevo zavrnil, stranki pa je pravno varstvo zagotovljeno v pritožbenem postopku.
Za odločanje o pritožbi zaradi molka Slovenske odškodninske družbe (zaradi neizdaje potrdila o pravnomočnosti) je glede na določbo 232. členu ZUP stvarno pristojno Ministrstvo za pravosodje, v katerega delovno področje sodi izvajanje določb ZPKri ter določb ZSPOZ.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Ker je bila upravičencu z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje in svetovanje v kazenskem postopku do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je stališče tožene stranke, da bi moral odvetnik strošek storitve priglasiti v roku 8 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe, izdane v navedenem kazenskem postopku, pravilno.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - manj zahteven objekt
V skladu z določbami Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost sporni objekt že zaradi tlorisne površine ne more šteti za enostavni objekt, prav tako ga ni mogoče uvrstiti niti med zahtevne niti nezahtevne objekte, torej predstavlja v skladu s 3. členom navedene Uredbe tak objekt manj zahteven objekt, za tak objekt pa je potrebno gradbeno dovoljenje.