ZDDPO člen 11, 12. ZDDPO-1 člen 11, 20. SRS standard 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški svetovalnih storitev - izdelava študij - verodostojna knjigovodska listina - uporaba SRS - nepotrebni in z običajno poslovno prakso neskladni stroški
Sodišče pritrjuje ugotovitvi, da je tožnica poslovne dogodke knjižila na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanih poslovnih dogodkov ni dokazala. Knjigovodska listina je namreč skladno s SRS 21 verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno; sestavljena mora biti tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. Izpodbijana odločitev je zato utemeljena že v določbah 11. člena ZDDPO oziroma ZDDPO-1. Pri tem se davčni organ na SRS 21 utemeljeno sklicuje tudi pri davčni obravnavi odhodkov za leto 2006. Kot izhaja iz 2. točke Uvoda v SRS (2006) je uporaba SRS 20 do 24 le priporočena, ni pa obvezna, ker gre po njihovi vsebini za pravila skrbnega računovodenja. Gre torej le za način sicer obveznega zagotavljanja pravilnosti in resničnosti podatkov. Da bi tožnica resničnost in poštenost računovodskega poročanja zagotavljala z drugačnimi internimi pravili o računovodenju, niti ne zatrjuje. Ker je resničnost poslovnih dogodkov dokazovala s predloženimi študijami, davčni organ odločitev utemeljeno opre tudi na določbe 12. člena ZDDPO ter 20. člena ZDDPO-1 in jo ob utemeljenem dvomu v resničnost poslovnega dogodka dodatno utemelji z ugotovitvijo, da gre za strošek, ki je, glede na ceno storitve in vsebino predloženih študij (prepis spletnih strani), davčno nepotreben in neskladen z običajno poslovno prakso. Stališče tožnice, da se uporabljeni pravni podlagi medsebojno izključujeta, zato ni utemeljeno.
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - potrošniška kreditna pogodba - izjema od uporabe ZPotK-1 - razlaga zakonske določbe - rok vračila kredita - stroški kredita
Glede časovnega pogoja iz določbe 4. točke 3. člena ZPotK-1 se sodišče strinja z razlago tožeče stranke, da gre za izjemo takrat, ko se mora kredit odplačati v treh mesecih in s tem kadarkoli v roku do treh mesecev, ne pa točno v roku treh mesecev ali več.
Glede stroškovnega pogoja iz določbe 4. točke 3. člena ZPotK-1 pa se sodišče strinja z razlago tožene stranke, da je v zakonu postavljena zgornja oziroma absolutna meja stroškov kredita (10 EUR), relativno mejo stroškov kredita, ki je določena v odstotku od zneska kredita, pa je treba upoštevati skupaj z absolutno in ne alternativno.
upravni spor - procesne predpostavke za tožbo - pravni interes - zavrženje tožbe - predhodno vprašanje
Vprašanje lastninske pravice ter posledično vprašanje, kdo je denacionalizacijski zavezanec, je bilo ob dejstvu, da o lastništvu teče pravdni postopek, sporno ves čas denacionalizacijskega postopka, kar po določbi 144. člena ZUP/86 predstavlja predhodno vprašanje. Ne glede na določbo tretjega odstavka 48. člena ZUS-1 sodišče v tem primeru postopka v upravnem sporu ni prekinilo, ker je pravdni postopek tekel že v času denacionalizacijskega postopka in bi že upravni organ moral upoštevati, da se je v denacionalizacijskem postopku postavilo predhodno vprašanje.
Sodišče je izpodbijani akt že odpravilo, torej je vzpostavilo pravno stanje, kakršno je bilo pred izdajo odločbe, kar v obravnavanem upravnem sporu pomeni, da tožeča stranka v času odločanja ne izkazuje za dopustnost upravnega spora zahtevanega pravnega interesa. Svojega pravnega položaja si namreč ne more izboljšati, ker je bila izpodbijana odločba v spornem delu odpravljena, kar pomeni, da so podani razlogi za zavrženje tožbe.
ZVOP-1 člen 30, 36. ZUP člen 252, 252/1, 254, 254/1.
osebni podatki - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - omejitev pravice do seznanitve z osebnimi podatki - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - izrek odločbe druge stopnje
Tožena stranka z izrekom izpodbijane odločbe ni zadostila določbi prvega odstavka 252. člena ZUP, saj je v izreku v celoti izostala odločitev o sami pritožbi vlagatelja zahtevka. Z izrekom, kot ga je oblikovala tožena stranka, namreč ni odločila o bistvenem vprašanju, ali se pritožbi ugodi (deloma ali v celoti) ali pa se pritožba zavrne, temveč je pod točko 1 odločila zgolj o tem, da se s strani tožnika izdana prvostopenjska odločba odpravi, tožnik pa je v danem roku dolžan prosilcu posredovati skenirane reprodukcije 19 dokumentov, naštetih v nadaljnjih 19 alineah.
Tudi za izrek drugostopenjske odločbe, ki je v obravnavanem primeru predmet spora med strankama, velja določilo 213. člena ZUP.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - odmera prispevka - odpis prispevka - zavezanec za plačilo prispevka
Če tožnica meni, da izpolnjuje kriterije za odpis zborničnega prispevka, mora najprej z vlogo zahtevati pri pristojnem upravnem organu, da se ji prispevek odpiše. Če sama zemljišča ne obdeluje zaradi bolezni, temveč to dela druga oseba, ki pa ne plačuje najemnine (preskrbi kurjavo in ozimnico), bi morala morebitni zakup pravno formalno urediti v skladu z ZKGZ oziroma dejansko uporabo kmetijskega zemljišča priglasiti davčnemu uradu, česar pa spisovno izkazano ni naredila, niti tega v tožbi ne zatrjuje.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 11, 11/7, 12. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 8, 8/3, 23, 23/1 23/2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 5. Uredba komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
V obravnavanem primeru je znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, zato je bila odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi celotnega zahtevka za ukrep KOP pravilna. Po 16. členu Uredbe 1975/2006/ES se namreč v takšnem primeru pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri.
Razlogi za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedeno družbo, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da je navedena družba zaračunane storitve zanj tudi resnično opravila, saj tožnik ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je namreč na strani davčnega zavezanca. Davčni zavezanec dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - izguba pri prodaji delnic - dokazno breme
Tožnik je v decembru 2006 kupil delnice družbe Č. ter jih čez 13 dni, prav tako v decembru, prodal in pri tem izkazal izgubo, ki jo je knjižil kot odhodke in uveljavljal v davčnem obračunu. Glede na to, da je v kratkem času po pridobitvi finančne naložbe njen del prodal po bistveno nižji ceni od nabavne in na ta način ustvaril znatno izgubo, je davčni organ utemeljeno presojal vsebinski, to je ekonomski pomen transakcije. Dejstvo, da je bila prodaja opravljena v kratkem času po nakupu, sicer ni ključno za odločitev. Je pa to ena od okoliščin, ki vzbuja dvom v ekonomsko upravičenost prodaje. Po ugotovitvah davčnega organa v družbi Č. namreč ni prišlo do pomembnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na bistveno znižanje tržne vrednosti te naložbe. Čim pa izkazana razlika v ceni ni bila utemeljena s takšnimi dogodki, ni podlage za upoštevanje pri prodaji delnic izkazane izgube med odhodki, ki se v skladu z določbami 11. in 20. člena ZDDPO-1 davčno priznajo samo, če so izkazani v skladu s SRS in če so kot neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti oziroma kot posledica opravljanja dejavnosti potrebni za pridobitev davčnih prihodkov.
Davčni organ mora dokazati, na podlagi česa je davčna obveznost nastala oziroma se je povečala ali zmanjšala. Del dokaznega bremena pa nosi tudi zavezanec, če zatrjuje dejstva v svojo korist, češ da obveznost ni nastala v obsegu, kot jo ugotavlja davčni organ, za kar mora predložiti dokaze oziroma predlagati njihovo izvedbo.
upravni spor - pravdna sposobnost - zakoniti zastopnik - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je pravna oseba in kot taka lahko procesna dejanja opravlja po svojem zakonitem zastopniku. Na okoliščino, da pravno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik, pazi sodišče po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).
vojaški invalid - priznanje statusa vojaškega invalida - prepozno vložena vloga - zavrženje vloge
Na podlagi določbe drugega odstavka 121. člena ZVojI se vloži zahteva za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oz. civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Iz določbe 133. člena ZVojI pa nesporno izhaja, da je ZVojI pričel veljati 1. 1. 1996. Dvoletni rok za uveljavljanje zahteve je tako 6. 12. 2010 že potekel in je tako tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 49 - 56. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 4.
neposredna plačila v kmetijstvu - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Dejanska raba površin je bila pravilno ugotovljena, saj je bila opravljena kontrola z izvedenci skladna s sklepom o njihovem imenovanju in vsemi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki so jih v skladu s sklepom, pri svojem delu morali upoštevati, pri čemer so izvedenci do ugotovitev prišli soglasno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - bioplinarna - sestavljen objekt - spremenjena lega objekta - spremenjena namembnost objekta
Tožnik je zgradil zahtevni energetski objekt – bioplinarno. To sicer sestavljajo posamični deli (objekti), vendar lahko ti le kot celota funkcionirajo v smislu bioplinarne, kar pomeni, da je treba vse posamezne objekte obravnavati z vidika celote, torej kot sestavne dele energetskega objekta za proizvodnjo bioplina. Za tak objekt pa tožnik ni dobil gradbenega dovoljenja.
Iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 izhaja, da mora biti pri neskladni gradnji možna uskladitev z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar pa v primeru postavitve objekta na drugačni lokaciji ni mogoče.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3, 102, 102/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 18, 18/1, 59, 59/1.
razlastitev - javna korist - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - daljnovod - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi
Na podlagi dejstev, ki izhajajo iz upravnega spisa in ki jih organ navaja v svoji odločbi, ob upoštevanju bistvenega dejstva, da trasa daljnovoda že poteka čez tožnikovi zemljišči, je tudi po presoji sodišča v tej zadevi izkazana javna korist za omejitev oziroma obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist.
CZS člen 218, 219, 220. ZDavP-2 člen 45, 46, 95, 130. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 69, 72, 72/3, 72a, 80, 94, 94/3, 94/5.
Tožeča stranka tekom postopka ni dokazala, da se izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke in je zato upravičena do tarifnih ugodnosti tarifnih preferencialov.
ZUP člen 9, 238, 238/3. CZS člen 96. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
Upravni organ druge stopnje je v dopolnitvi pritožbe predloženo kopijo carinske deklaracije, potrjeno s strani namembnega carinskega urada, utemeljeno štel za pritožbeno novoto, saj se tožeča stranka ne more sklicevati, da je za nezaključen tranzitni postopek izvedela šele iz izpodbijane odločbe. Poleg tega pa je tožeča stranka tista, ki je v skladu s 96. členom CZS odgovorna za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžna spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, ter za spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za ohranjanje ekstenzivnega travinja v letu 2007 - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - dejanska raba 1300 - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - znižanje pomoči
Sama paša živine še ni zadosten pogoj, da površina izpolnjuje pogoje za upravičeno rabo „1300-trajni travnik“, pač pa mora poleg tega izpolnjevati tudi kriterije glede zaraščenosti površin.
Pogoji za ukrepe so določeni vsako leto v Uredbah Vlade RS, zato je sklicevanje tožeče stranke na uspešno uveljavljanje ukrepov v letih pred spornim leto 2007, brezpredmetno.
ZUP člen 9, 233. ZLS člen 33, 69, 69/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 219. Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov MOL za leto 2011: Socialno varstvo in zavarovanje zdravja - zdravo mesto točka 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - enostopenjski postopek - pravica do izjave - razpisna merila - ustrezna kadrovska zasedba - preseganje predpisanega maksimuma ur po delovnopravni zakonodaji - obravnavanje več projektov kot celote
Akti, ki jih izda župan, so (če zakon ne določa drugače) dokončni ter o njihovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu. Enako velja za akte podžupana, ki jih ta po pooblastilu župana izda v okviru nalog iz pristojnosti župana. Zato je sodišče štelo, da je bila v obravnavanem primeru s pritožbami tožniku zgolj dana možnost, da se v postopku izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, kar pomeni, da je o zavrnitvi sofinanciranja dejansko odločil šele župan.
Za odločitev v zadevi je ključno merilo ustrezne kadrovske zasedbe, ki v javnem razpisu ni podrobneje razdelano in ni omejeno na število, usposobljenost in izkušnje izvajalcev, temveč ga je skladno z besedilom javnega razpisa treba razlagati tako, da terja takšno kadrovsko zasedbo, vključno s številom ur dela posameznih izvajalcev, ki omogoča izvedbo programa. V zvezi s tem je utemeljeno stališče, da se program, pri katerem je že na njegovi podlagi ugotovljeno preseganje dovoljenega števila ur, zaradi neustrezne kadrovske strukture v sofinanciranje ne sprejme. Dejstvo, da gre za zasebni zavod, nima vpliva, saj delovnopravna zakonodaja zavezuje vse delodajalce. V obravnavanem primeru pa je toženka pri obravnavanju posameznega projekta upoštevala vse tri prijavljene projekte tožnika kot celoto in s tega vidika ocenjevala njihovo izvedljivost. Vendar ugotovitev, da seštevek delovnih ur pri vseh programih skupaj presega predpisan maksimum ur, ki ga je dopustno opraviti po delovnopravni zakonodaji, ni zadostna podlaga za sprejem izpodbijane odločitve o zavrniti vseh treh programov. Toženka bi morala vsakega od tožnikovih projektov oceniti samostojno, šele v primeru ugotovitve, da pogoje za sofinanciranje izpolnjujejo vsi projekti, pa točkovanje korigirati in zavrniti sofinanciranje programa, ki je glede na merila ocenjen z najnižjim številom točk.
Po presoji sodišča je upravni organ pravilno ugotovil, da tožnica za gradnjo objekta ni imela ustreznega upravnega dovoljenja, saj tega ni z ničemer izkazala. Posledično je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji po 152. členu ZGO-1.
Upravni organ je dolžan tudi v primeru, ko je upravičen odločati po prostem preudarku, postopati po pravilih ZUP, v skladu s katerimi mora obrazložitev odločbe med drugim (poleg ostalih podatkov) vsebovati razloge za odločitev ter navedbo, kako je organ uporabil obseg in namen prostega preudarka. Ustrezna obrazložitev odločbe je zaradi zahteve po pravnem varstvu stranke še posebej pomembna v primeru, ko organ zahtevi stranke ne ugodi (v celoti).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov
Ni pomembno, da je tožnik pri izpolnjevanju vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči pozabil, da je žena lastnica večvrednostnih papirjev, niti, da gre za majhno vrednost tega premoženja, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od vrednosti zatajenega premoženja.