ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32. ZJC člen 2, 2/2, 14. ZV-1 člen 21, 21/8.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - vodno javno dobro - nekategorizirana pot
Zaključek prvostopenjskega organa o obstoju ovire za vračilo v naravi za sporno parcelo po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Takega zaključka organ ne bi mogel opirati zgolj na ugotovitev vrste rabe zemljišča, da je to pot in vpisa tega v zemljiški knjigi kot javno dobro, kajti zakon določa, katera stvar je javno dobro. Za prometne površine pa ZJC jasno določa, da so to le javne ceste, med te pa po tem zakonu štejejo le kategorizirane ceste (in zgolj za te zakon določa izvenprometnost). Ker je rok po ZJC za kategorizacijo občinskih cest že iztekel (prvi odstavek 82. člena), vpis javnega dobra v zemljiški knjigi pri parceli, ki je nekategorizirana pot, kaže na z zakonom neusklajeno zemljiškoknjižno stanje; zato se na vpis javnega dobra v zemljiški knjigi, ne da bi bilo ugotovljeno dejstvo kategorizacije ceste, ni mogoče opirati.
Vodno zemljišče v lasti države ni v pravnem prometu, zato vračilo zemljišča v naravi v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, ni mogoče.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZPNačrt člen 71, 72.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba objekta - oskrba s pitno vodo - gospodarsko-stanovanjski objekt
V konkretnem primeru gre za gradnjo objekta, ki ima ne glede na poimenovanje dvojno namembnost, tako da njegov pretežni del predstavlja stanovanjska površina. Tožena stranka pravilno ugotavlja, da sta bivanju, torej stanovanjski rabi, namenjeni dve etaži objekta, s stanovanjskimi prostori cca 100 m2 in da gospodarskemu delu služi le 50 m2. Ta ugotovitev (vsaj v delu, ki se nanaša na stanovanjsko rabo), zahteva upoštevanje določbe 7. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 in drugega odstavka istega člena, torej mora biti za tovrsten objekt zagotovljena minimalna komunalna oskrba.
Pravilnik o izvrševanju proračuna Republike Slovenije člen 225. ZSV člen 10.
javni razpis - socialna vključenost na trg dela - izpolnjevanje razpisnih pogojev - opredelitev projekta
Izbrana ciljna skupina projekta glede na cilje projekta je bila preširoko opredeljena ter preslabo utemeljena. Iz vloge ni razvidna analiza, na podlagi katere bi se dalo aplicirati že preizkušene prakse preteklega projekta na ranljivi ciljni skupini oseb s težavami v duševnem zdravju na nove, razširjene ciljne skupine ter vloga posameznih ciljnih skupin glede na načrtovane aktivnosti projekta.
ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3. ZNKD člen 51, 51/1. ZON člen 85, 85/1, 171, 171/1. ZTNP člen 6.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
Tudi če se določbo prvega odstavka 51. člena ZNKD razlaga v pomenu izvzetosti iz pravnega prometa, ki preprečuje vračanje v denacionalizaciji, se ta omejitev ni mogla nanašati na vsa zemljišča na območju TNP, pač pa lahko le na dele naravne in kulturne dediščine, ki so bili zaradi naravne, kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti s posebnim aktom zavarovani kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik v skladu s 6. členom ZTNP. Nepremičnine, ki so predmet vračanja z izpodbijano odločbo, pa s posebnim aktom v smislu 6. člena ZTNP niso bile zavarovane kot naravna znamenitost, kar pomeni, da za vračanje teh ob uveljavitvi ZDen ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen ni bila podana.
Kmetijska zemljišča z območja TNP so prešla v državno (in občinsko) last po ZSKZ, ZZad in ZLPP in ne na podlagi določb ZON. Omejitev iz 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, v povezavi z ZNKD in ZON, tako ni ovira za vračanje zemljišč z območja TNP, ki niso bila posebej zavarovana kot naravna znamenitost.
ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba gozdnih zemljišč - poseg v gozdno parcelo - odstranitev gradbenega materiala
V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Za posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove. Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ugotovi, da so ti predpisi kršeni, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi.
upravni spor - procesne predpostavke za tožbo - pravni interes - zavrženje tožbe - predhodno vprašanje
Vprašanje lastninske pravice ter posledično vprašanje, kdo je denacionalizacijski zavezanec, je bilo ob dejstvu, da o lastništvu teče pravdni postopek, sporno ves čas denacionalizacijskega postopka, kar po določbi 144. člena ZUP/86 predstavlja predhodno vprašanje. Ne glede na določbo tretjega odstavka 48. člena ZUS-1 sodišče v tem primeru postopka v upravnem sporu ni prekinilo, ker je pravdni postopek tekel že v času denacionalizacijskega postopka in bi že upravni organ moral upoštevati, da se je v denacionalizacijskem postopku postavilo predhodno vprašanje.
Sodišče je izpodbijani akt že odpravilo, torej je vzpostavilo pravno stanje, kakršno je bilo pred izdajo odločbe, kar v obravnavanem upravnem sporu pomeni, da tožeča stranka v času odločanja ne izkazuje za dopustnost upravnega spora zahtevanega pravnega interesa. Svojega pravnega položaja si namreč ne more izboljšati, ker je bila izpodbijana odločba v spornem delu odpravljena, kar pomeni, da so podani razlogi za zavrženje tožbe.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v uradniški naziv
Poimenovanje naziva na delovnem mestu je drugačno od naziva, kot ga je imel tožnik pred premestitvijo. Prvostopenjski organ in tožena stranka sta pojasnila, da je bil tožnik imenovan v uradniški naziv inšpektor I specialist, ki je uradniški naziv VII stopnje ter da je z izpodbijano odločbo imenovan v naziv iste stopnje, torej VII stopnje policijski inšpektor I. Razlog je v drugačnem poimenovanju uradniškega naziva tega delovnega mesta glede na veljaven Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih.
davčna izvršba - globa za prekršek - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka se, skladno z določbami ZDavP-2 o davčni izvršbi in določbami ZUP o upravni izvršbi denarnih obveznosti, postopka izdaje izpodbijanega akta kot stranka ni udeleževala. Kot predlagateljica izvršbe je nastopala kot organ, ki je pristojen za odmero obveznosti, ne pa tudi za upravno izvršbo, ki se v primeru, kot je obravnavani, opravi po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti se namreč izvršba opravi vselej, kadar to zahteva javna korist. Ker se torej izvršba ni opravila v korist tožeče stranke (kot nosilke pravic po izvršilnem naslovu), temveč v javnem interesu, tožeča stranka za vložitev tožbe ni aktivno legitimirana.
CZS člen 218, 219, 220. ZDavP-2 člen 45, 46, 95, 130. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 69, 72, 72/3, 72a, 80, 94, 94/3, 94/5.
Tožeča stranka tekom postopka ni dokazala, da se izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke in je zato upravičena do tarifnih ugodnosti tarifnih preferencialov.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za ohranjanje ekstenzivnega travinja v letu 2007 - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - dejanska raba 1300 - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - znižanje pomoči
Sama paša živine še ni zadosten pogoj, da površina izpolnjuje pogoje za upravičeno rabo „1300-trajni travnik“, pač pa mora poleg tega izpolnjevati tudi kriterije glede zaraščenosti površin.
Pogoji za ukrepe so določeni vsako leto v Uredbah Vlade RS, zato je sklicevanje tožeče stranke na uspešno uveljavljanje ukrepov v letih pred spornim leto 2007, brezpredmetno.
upravni spor - pravdna sposobnost - zakoniti zastopnik - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je pravna oseba in kot taka lahko procesna dejanja opravlja po svojem zakonitem zastopniku. Na okoliščino, da pravno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik, pazi sodišče po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).
ZUP člen 9, 238, 238/3. CZS člen 96. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
Upravni organ druge stopnje je v dopolnitvi pritožbe predloženo kopijo carinske deklaracije, potrjeno s strani namembnega carinskega urada, utemeljeno štel za pritožbeno novoto, saj se tožeča stranka ne more sklicevati, da je za nezaključen tranzitni postopek izvedela šele iz izpodbijane odločbe. Poleg tega pa je tožeča stranka tista, ki je v skladu s 96. členom CZS odgovorna za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžna spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, ter za spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3, 102, 102/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 18, 18/1, 59, 59/1.
razlastitev - javna korist - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - daljnovod - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi
Na podlagi dejstev, ki izhajajo iz upravnega spisa in ki jih organ navaja v svoji odločbi, ob upoštevanju bistvenega dejstva, da trasa daljnovoda že poteka čez tožnikovi zemljišči, je tudi po presoji sodišča v tej zadevi izkazana javna korist za omejitev oziroma obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist.
Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 49 - 56. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 4.
neposredna plačila v kmetijstvu - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Dejanska raba površin je bila pravilno ugotovljena, saj je bila opravljena kontrola z izvedenci skladna s sklepom o njihovem imenovanju in vsemi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki so jih v skladu s sklepom, pri svojem delu morali upoštevati, pri čemer so izvedenci do ugotovitev prišli soglasno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - bioplinarna - sestavljen objekt - spremenjena lega objekta - spremenjena namembnost objekta
Tožnik je zgradil zahtevni energetski objekt – bioplinarno. To sicer sestavljajo posamični deli (objekti), vendar lahko ti le kot celota funkcionirajo v smislu bioplinarne, kar pomeni, da je treba vse posamezne objekte obravnavati z vidika celote, torej kot sestavne dele energetskega objekta za proizvodnjo bioplina. Za tak objekt pa tožnik ni dobil gradbenega dovoljenja.
Iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 izhaja, da mora biti pri neskladni gradnji možna uskladitev z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar pa v primeru postavitve objekta na drugačni lokaciji ni mogoče.
vojaški invalid - priznanje statusa vojaškega invalida - prepozno vložena vloga - zavrženje vloge
Na podlagi določbe drugega odstavka 121. člena ZVojI se vloži zahteva za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oz. civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Iz določbe 133. člena ZVojI pa nesporno izhaja, da je ZVojI pričel veljati 1. 1. 1996. Dvoletni rok za uveljavljanje zahteve je tako 6. 12. 2010 že potekel in je tako tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
ZUP člen 9, 233. ZLS člen 33, 69, 69/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 219. Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov MOL za leto 2011: Socialno varstvo in zavarovanje zdravja - zdravo mesto točka 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - enostopenjski postopek - pravica do izjave - razpisna merila - ustrezna kadrovska zasedba - preseganje predpisanega maksimuma ur po delovnopravni zakonodaji - obravnavanje več projektov kot celote
Akti, ki jih izda župan, so (če zakon ne določa drugače) dokončni ter o njihovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu. Enako velja za akte podžupana, ki jih ta po pooblastilu župana izda v okviru nalog iz pristojnosti župana. Zato je sodišče štelo, da je bila v obravnavanem primeru s pritožbami tožniku zgolj dana možnost, da se v postopku izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, kar pomeni, da je o zavrnitvi sofinanciranja dejansko odločil šele župan.
Za odločitev v zadevi je ključno merilo ustrezne kadrovske zasedbe, ki v javnem razpisu ni podrobneje razdelano in ni omejeno na število, usposobljenost in izkušnje izvajalcev, temveč ga je skladno z besedilom javnega razpisa treba razlagati tako, da terja takšno kadrovsko zasedbo, vključno s številom ur dela posameznih izvajalcev, ki omogoča izvedbo programa. V zvezi s tem je utemeljeno stališče, da se program, pri katerem je že na njegovi podlagi ugotovljeno preseganje dovoljenega števila ur, zaradi neustrezne kadrovske strukture v sofinanciranje ne sprejme. Dejstvo, da gre za zasebni zavod, nima vpliva, saj delovnopravna zakonodaja zavezuje vse delodajalce. V obravnavanem primeru pa je toženka pri obravnavanju posameznega projekta upoštevala vse tri prijavljene projekte tožnika kot celoto in s tega vidika ocenjevala njihovo izvedljivost. Vendar ugotovitev, da seštevek delovnih ur pri vseh programih skupaj presega predpisan maksimum ur, ki ga je dopustno opraviti po delovnopravni zakonodaji, ni zadostna podlaga za sprejem izpodbijane odločitve o zavrniti vseh treh programov. Toženka bi morala vsakega od tožnikovih projektov oceniti samostojno, šele v primeru ugotovitve, da pogoje za sofinanciranje izpolnjujejo vsi projekti, pa točkovanje korigirati in zavrniti sofinanciranje programa, ki je glede na merila ocenjen z najnižjim številom točk.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Ker je bila upravičencu z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje in svetovanje v kazenskem postopku do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je stališče tožene stranke, da bi moral odvetnik strošek storitve priglasiti v roku 8 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe, izdane v navedenem kazenskem postopku, pravilno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - potrebni stroški
O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, je upravni organ odločil v skladu z odločbo o brezplačni pravni pomoči, v kateri je natančno navedena oblika in obseg brezplačne pravne pomoči in po skrbni presoji vseh okoliščin primera. Organ za brezplačno pravno pomoč je v postopku odločanja o upravičenosti do povračila stroškov in nagrade za zastopanje izvajalcev brezplačne pravne pomoči povsem samostojen.
Po presoji sodišča je upravni organ pravilno ugotovil, da tožnica za gradnjo objekta ni imela ustreznega upravnega dovoljenja, saj tega ni z ničemer izkazala. Posledično je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji po 152. členu ZGO-1.