ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 134.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – začasna odredba – pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – spletna klepetalnica – internetni forum
Sodišče prve stopnje ni naredilo potrebnega materialnopravnega preizkusa, ali so posamezne trditve o dejstvih in posamezna mnenja (vrednostne sodbe), ki izhajajo iz spornih zapisov, objektivno žaljiva, temveč je (zgolj) navedlo, da moč spletnih klepetalnic nima moči medijev ter da se pričakuje od povprečnega spletnega obiskovalca, da bo v odnosu do vrednostnih sodb podanih v spletnih klepetalnicah ravnal z določeno rezervo, torej z vednostjo, da kritika anonimne osebe, ki nima ustreznih strokovnih znanj, glede ustreznih kvalifikacij zdravnika in kakovosti njegovega dela ne vzdrži strokovne presoje.
Ni resi, da z vrednostnimi sodbami, izrečenimi v spletni klepetalnici, ni mogoče prizadeti ugleda in časti posameznika.
ODZ paragraf 1175, 1203. ZOR člen 25, 25/2, 413, 600.
gospodarski subjekt - gradbeni odbor - realizirana ustna pogodba o delu - družba civilnega prava - indirektno zastopstvo - direktno zastopstvo - učinki zastopstva - solidarna odgovornost
Po izvedenem dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da toženec pogodbe o delu ni sklepal v svojem imenu in za svoj račun. Če je v razmerju do tožnika nastopal kot zastopnik nedoločenega kroga oseb – vaščanov V., ki so se organizirali v gradbeni odbor kot družbo civilnega prava (societas), še ne pomeni, da za obveznosti družbe do tretjih odgovarja kot zastopnik oziroma solidarno odgovarja kot družbenik. V delovanju toženca ni šlo za indirektno zastopstvo, saj ni nastopal v svojem imenu in za račun zastopanega, pač pa za neposredno zastopstvo, ki ima učinke le neposredno za zastopanega.
V obravnavanem razmerju ni šlo za gospodarsko pogodbo, saj družba civilnega prava ni pravna oseba in tudi ni gospodarski subjekt.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
V nepravdnem postopku se določi meja le, kadar gre za spor le glede meje. Sodišče prve stopnje je iz navedb strank ugotovilo, da ne gre za takšen spor, ampak za spor o lastninski pravici, zato je pravilno in v skladu s 17. čl. ZNP nepravdni postopek ustavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057654
OZ člen 198. ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1, 26/2. SPZ člen 66.
uporabnina – najemno razmerje – poslovni prostor – odpoved najemnega razmerja – prenehanje najemnega razmerja – trenutek pravnomočnosti sodbe – solastnina – razdeljena stvar v naravi – uporaba tuje stvari
Najemno razmerje za poslovni prostor preneha s potekom roka, ki ga določa najemna pogodba in ne sme biti krajši od enega leta. Najemodajalec mora tudi navesti, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovnega prostora, saj bi bil v nasprotnem primeru začetek teka roka odvisen od negotove okoliščine, kdaj bo sodišče odpoved najemne pogodbe uspelo vročiti najemniku. Glede na takšno zakonsko ureditev za prenehanje najemnega razmerje ne more biti ključno, kdaj je postala sodba pravnomočna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057692
ZOR člen 189, 189/3, 195. ZPP člen 286, 286b.
materialna škoda – izgubljen dobiček – dnevnice – običajni namen dnevnic – pravočasno grajanje procesnih napak – prepozno podajanje navedb
V izgubo na zaslužku kot materialno škodo, ki je nastala oškodovancu, sodijo tudi zneski dnevnic (brez stroškov malice), saj bi jih ta prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
odgovornost cestnega podjetja za povzročitev škode - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odgovornost organizacije, ki opravlja komunalno dejavnost - pluženje snega
Od izvajalca zimske službe se zahteva, da v danih razmerah stori vse, kar se pričakuje od dobrega strokovnjaka (merilo skrajne skrbnosti), zato je njegova odgovornost lahko le krivdna. Od njega ni moč zahtevati in pričakovati, da bo zagotovil, da bodo javne površine istočasno in v vsakem trenutku očiščene, razen če je tako dogovorjeno v pogodbi. Iz navedenih razlogov ni odločilno ali je bil pločnik očiščen pred ali po škodnem dogodku. Odločilno je, ali je zavarovanec opustil vzdrževanje konkretnega pločnika, kot mu to nalaga pogodba in načrt zimske službe. Če je zavarovanec opravil delo v skladu s pogodbo, ni odškodninsko odgovoren za škodni dogodek.
Pogodbeno določilo je nejasno in je med pravdnima strankama tudi sporno. Iz teorije izhaja, da je določilo sporno takrat, kadar mu pogodbeni stranki pripisujeta drugačen oz. različen pomen. Povedano drugače, določilo je sporno, če ena pogodbena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pogodbena stranka pa trdi, da je njegov pomen drugačen. Ker je določilo med strankama sporno, ga je potrebno razlagati. Drugostopenjsko sodišče ne soglaša z očitki, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti le gramatikalno razlago sporne določbe, ne pa tudi namensko.
sodne takse – prošnja za oprostitev plačila sodnih taks – likvidnost nasprotne stranke – trajanje sodnega postopka
Vprašljivo je, ali jo bo sodišče prve stopnje lahko zaključilo z meritorno sodbo pred potekom 12 mesecev, kolikor po 2. odstavku 11. člena ZST-1 znaša najdaljši še dopusten čas odloga plačila sodne takse, zato ugotovitev o toženkini sedanji likvidnosti ne more biti relevantna za zavrnitev tožnikovega predloga.
Ugotovljene spremenjene okoliščine utemeljujejo le zvišanje, nikakor pa ne znižanja preživnine. Znesek za zadovoljitev preživninskih potreb otroka je soodvisen od zmožnosti njegovih staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da tako tožnik kot mati toženk ob upoštevanju otroškega dodatka in štipendij, lahko zagotovita toženkama pokritje celotnih stroškov življenjskih potreb.
dokazno breme – dokaz z zaslišanjem strank - kontradiktornost postopka – odstop od načela neposrednosti – neposredno ustno zaslišanje
Dokaz z zaslišanjem strank je strukturiran, t.j. sestavljen iz dveh ločenih zaslišanj, ki ga zaradi njegove kontradiktorne narave ni mogoče razstaviti na posamezne dele. Le v izjemnih primerih ga je dopustno izvesti okrnjeno (z zaslišanjem samo ene stranke), za takšno izjemo pa v obravnavanem primeru ne gre. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje njene zakonite zastopnice (o dejstvu, pri katerem sta obe sodelovali) razširilo tudi na zaslišanje zakonite zastopnice tožeče stranke, saj bi v nasprotnem postopek vodilo nekontradiktorno in neuravnoteženo.
Neposredno ustno zaslišanje strank je potrebno iz razloga, ker se predpostavlja, da bosta v svojih izpovedbah potrdili, kar sta že navedli v pripravljalnih vlogah. V primeru namreč, ko razen (nasprotujočih) izpovedb strank ni drugih tehtnih dokazov o določenem dejstvu, je odločitev sodišča pač odvisna od njihove prepričljivosti oz. od vtisa verodostojnosti zaslišanih oseb, česar pa ni mogoče oceniti brez neposrednega stika stranke s sodnikom.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 108, 108/2, 374, 374/2.
revizija – predložitev pooblastila za vložitev revizije – zavrženje pravnega sredstva – nedovoljena revizija
Ustavno sodišče ni razveljavilo določbe 5. odst. 98. člena ZPP, pač pa določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki se je nanašala na zavrženje nerazumljivih ali nepopolnih vlog, če jih je vložil odvetnik. V obravnavanem primeru revizija ni bila nepopolna ali nerazumljiva, pač pa nedovoljena, upoštevaje 2. odstavek 374. člena ZPP, ker jo je vložil pooblaščenec, ki te pravice ni imel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062167
ZPP člen 443, 453, 481, 495, 495/1. OZ člen 80. CMR člen 30, 30/2.
spor majhne vrednosti - pooblaščenec po zaposlitvi - zloraba procesnih pravic - pravica do izjave - dodatni procesni zahtevki - prevzem blaga po prevozni pogodbi
Prepoved upoštevanja dejstev in dokazov, podanih v več kot dveh vlogah, velja le v primeru rednega postopka na podlagi procesnega zahtevka, uveljavljanega s prvo vlogo (tožbo ali predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Če pravdni stranki po začetem postopku postavita dodatne procesne zahtevke (npr. kot spremembo tožbe, nasprotno tožbo ali pobotni ugovor), je treba nasprotni stranki ne glede na število do tedaj vloženih vlog vedno dopustiti, da se o dodatnem ali spremenjenem zahtevku izjavi, saj bi v nasprotnem šlo za zlorabo procesnih pravic.
Vsebina pojma „pooblaščenca po zaposlitvi“ zajema katerokoli osebo, ki za gospodarsko družbo opravlja takšno delo, da je z njim zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, pri čemer so konkretni pooblaščenci po zaposlitvi v zakonski določbi navedeni zgolj primeroma.
nepremoženjska škoda – povrnitev nepremoženjske škode – pravnorelevantna škoda – neznatna škoda – neznatna telesna poškodba
Sunek s komolcem v rebra ob tem, da tožnik ni dokazal nobenih zaznavnih znakov poškodbe, zdravniških posegov ali drugih posledic domnevne poškodbe, ne more biti podlaga za ugotovitev obstoja škode in odškodninske obveznosti tožene stranke.
Strah, tudi če bi bila ugotovljena pri tožniku telesna poškodba, ni mogel biti takšen, da bi lahko porušil njegovo duševno ravnovesje, saj je šlo le za neznatno telesno poškodbo.
ZPP člen 313, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 24, 25, 26, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 99.
priposestvovanje – dobra vera – trditve strank – dokazi – zavrnitev dokazov – paricijski rok
Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena, kar pomeni, da mora sodišče pojasniti tudi razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza in ne zgolj pavšalno navesti, da so nepotrebni.
Odsotnost paricijskega roka v izreku ni kršitev, ki bi lahko kakorkoli vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Določi ga lahko tudi izvršilno sodišče.
ZOR člen 376, 376/1, 376/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Za začetek teka 5-letnega objektivnega zastaralnega roka je odločilen čas nastanka škode, to je trenutek, ko je obseg škode objektivno znan. Za začetek teka 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka pa je odločilen čas, ko je obseg škode znan ali bi moral biti znan oškodovancu (ob predpostavki, da mu je znan povzročitelj). V konkretnem primeru je bil obseg škode objektivno znan najkasneje 21. 03. 2001, tožniku – oškodovancu, pa je bil obseg škode znan oziroma bi mu moral biti znan, najkasneje 27. 05. 2004, ko je bil pregledan pri travmatologu, ki ni ugotovil nobenih novih okoliščin v zvezi s posledicami poškodbe in ko ni bilo več mogoče govoriti o kakršnemkoli zdravljenju tožnikovih poškodb, mogoče pa je bilo govoriti o tem, da se je tožnikovo stanje in s tem škoda, že stabiliziralo.