ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1. SZ člen 65, 65/1, 67, 67/5.
dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Pravilno je stališče registrskega sodišča, da bi predlagateljica lahko kot solastnica objekta na naslovu, katerega ima družba vpisan svoj poslovni naslov, s svojim predlogom za začetek postopka izbrisa uspela le, če bi izkazala, da ni noben od solastnikov objekta družbi ni dovolil, da posluje na naslovu solastnega objekta.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068002
ZD člen 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva – napotitev na pravdo – nujni delež – ugotovitvena tožba – pravni interes
Z napotitvenim sklepom se izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo, stranka sama pa mora presoditi, katera so relevantna dejstva in jih zatrjevati ter ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek.
pravica do sodnega varstva – vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Po 8.a členu ZVVJTO imajo upravičenci do vračila vlaganj pravico do sodnega varstva po pravilih nepravdnega postopka ne samo v primeru, če državni pravobranilec zavrne zahtevek za vračilo vlaganj, pač pa po 2. odstavku navedenega člena tudi takrat, če državni pravobranilec v predpisanem roku ne pripravi predloga za sklenitev pisne poravnave ali ne odgovori vlagatelju zahtevka, ali je upravičenec po tem zakonu; v tem primeru lahko vlagatelj zahtevka v dveh mesecih po izteku predpisanega roka za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave vloži predlog za rešitev zahtevka pri pristojnem okrajnem sodišču.
V obravnavanem primeru, ko se odloča le še o zahtevku po nasprotni tožbi kot samostojnem tožbenem zahtevku, je potrebno uporabiti določbe ZPP o sporu majhne vrednosti, kjer so pritožbeni razlogi omejeni.
Izvirnik kupoprodajne pogodbe, ki ga je predlagateljica v kopiji priložila predlogu, očitno ni izgubljen, saj z njim razpolaga pritožnik, ki ga je predložil svojemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice. Ni torej izpolnjen pogoj 2. alinee 1. točke 1. odstavka 234. člena ZZK-1 za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe - neskrbno ravnanje pri plačilu sodne takse – pravica do sodnega varstva
Ureditev, da se pritožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno, sodišču preprečuje, da bi meritorno odločalo o zadevi, zato bi pod določenimi pogoji res lahko bila omejena pravica do sodnega varstva. Vendar je takšna ureditev ustavno dopustna in sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva pod pogojem, da je tako fizičnim kot pravnim osebam s slabim premoženjskim stanjem zagotovljena možnost taksnih oprostitev.
taksa za odgovor na pritožbo – pravdni strošek – izdatek – naknaden predlog za povrnitev pravdnih stroškov
Od vprašanja nastanka taksne obveznosti, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj je v odgovoru na pritožbo, kot rečeno pavšalno in vrednostno nekonkretizirano priglasila strošek sodne takse za odgovor na pritožbo, je treba ločiti vprašanje nastanka stroška. Ta stranki nastane šele tedaj, ko preide iz premoženjske sfere stranke v premoženjsko sfero tretjega. Stranki pa se povrnejo le tisti stroški postopka, ki so ji nastali do konca postopka. Toženi stranki strošek plačila sodne takse za odgovor na pritožbo do konca pritožbenega postopka še ni nastal, saj je sodno takso plačala že po izdaji odločbe sodišča druge stopnje. S tem, ko je plačilo sodne takse zadržala do prejema plačilnega naloga, je pač tvegala, da ji bo strošek nastal že po zaključku pritožbenega postopka in da ji ta strošek v pritožbenem postopku ne bo priznan (kot do konca pritožbenega postopka nastali strošek).
ustna pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine – posredniška pogodba – preklic naročila za posedovanje
Pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine je veljavna tudi če je sklenjena ustno, saj ZNPosr pomanjkanje pisnosti ne sankcionira, OZ pa pisnosti za posredniške pogodbe ne predvideva. Bistvo posredovanja je, da se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelja pa zavezuje, da mu bo zato dal določeno plačilo, če bo ta pogodba sklenjena.
Tožena stranka kot naročnica v skladu z 840. členom OZ lahko kadarkoli naročilo za posredovanje prekliče, če se temu ni odpovedala, njen preklic pa tudi ni v nasprotju s poštenjem.
Posrednik ima pravico do plačila, tudi če ni bilo dogovorjeno.
zastaranje odškodninske terjatve – nastanek škode – izgubljeni dobiček
Odškodninske terjatve za povzročeno škodo zastarajo v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Za povzročitelja škode je tožeča stranka morala vedeti že v septembru 2002, za obseg zmanjšanega poslovanja pa že v naslednjem letu 2003. Navedeno dejstvo pa vodi v zaključek, da je terjatev zastarana, saj začne teči zastaranje prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Rok za tožnika je tako začel teči, ko je izvedel za oba pogoja. Zato se pritožba neutemeljeno sklicuje na absolutni zastaralni rok iz 2. odst. 352. člena OZ, saj bi ta prišel v poštev le v primeru, če subjektivni rok še ne bi potekel.
Pravila o vrstnem redu vračunavanja so dispozitivna in se uporabljajo, če se upnik in dolžnik nista drugače dogovorila. Takšen dogovor lahko skleneta bodisi ob nastanku obveznosti, bodisi kasneje, vendar le do takrat, ko dolžnik opravi delno plačilo.
ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravni naslednik izbrisane družbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - nadaljevanje postopka proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije
Glede na zgoraj navedene določbe ZFPPIPP je v izpodbijanem sklepu torej napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo na stani dolžnice, da dokaže, da ni bila aktivna družbenica izbrisane družbe. Glede na navedbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu (prvi odstavek na tretji strani) pa pritožbeno sodišče še pripominja, da dolžnica kot manjšinska družbenica ni mogla vplivati na upravljanje in poslovanje izbrisane družbe, saj slednja zaradi velikosti svojega deleža, ki ne predstavlja niti desetino osnovnega kapitala, ni upravičena niti zahtevati sklica skupščine (prvi odstavek 511. člena Zakona o gospodarskih družbah -ZGD-1), na kateri družbeniki sprejemajo sklepe in uresničujejo svoje družbeniške aktivnosti (505. člen ZGD-1). Kot izhaja iz izpiska sodnega registra dolžnica tudi ni bila oseba pooblaščena za zastopanje družbe in tudi ni bila članica organov nadzora družbe, tako da tudi ni bila vključena v poslovodenje družbe in torej ni imela možnosti ne sprejemati, ne vplivati na temeljne (strateške) odločitve družbe (primerjaj sodbo VS RS II Ips 53/2008). Prav tako dolžnica ni imela pogojev za to, da bi podala predlog za začetek stečajnega postopka. Določba prvega odstavka 231. člen ZFPPIPP namreč določa, da je predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti: 1. dolžnik, 2. osebno odgovorni družbenik družbe, 3. upnik pod v zakonu določenimi pogoji. Dolžnica ni imela nobenega od naštetih položajev v času, ko je izbrisana družba še poslovala. 2. točka prej navedene določbe namreč velja za primer družbe z neomejeno odgovornostjo (prvi odstavek 76. člen ZGD-1) in komanditne družbe (prvi odstavek 135. člena ZGD-1), saj družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (kot je šlo v obravnavanem primeru) v času njenega obstoja ni odgovoren za obveznosti družbe (472. člen ZGD-1).
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo v smislu določb ZOdvT, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva obrazložitve, zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.
pogodba o naročilu – mandat – dajanje računa – plačilo stroškov dobave toplotne energije – trditveno breme
Na tožeči stranki je dokazno breme, da navede, kateri od končnih dolžnikov na posameznem naslovu je po vtoževanem računu terjatev plačal, tožena stranka pa je ni prenakazala tožeči stranki, oziroma je to storila prepozno. Šele, ko bi tožeča stranka podala tovrstne trditve, bi bila tožena stranka dolžna predložiti dokazila o prejetih plačilih in šele nato bi izvedenec ekonomske stroke lahko opravil svojo nalogo.
Predpisi glede zakonite (in pogodbene) predkupne pravice določajo, da mora predkupni upravičenec zahtevati le, razveljavitev pogodbe (in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji), ne terjajo pa, da postavi dodatne zahtevke za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in (kot je izhajalo iz ZOR) za razveljavitev samega prenosa lastninske pravice (vknjižbe).
ZPP člen 208. ZFPPod člen 35. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 34, 34/3.
pozivni sklep – rok za dopolnitev vloge – dopolnitev vloge po poteku roka – pravočasnost dopolnitve vloge – upoštevanje procesnega dejanja stranke
Če stranka procesno dejanje opravi sicer po poteku roka za njegovo opravo, vendar preden sodišče o tem odloči oziroma zamudo sankcionira, ni razloga, da sodišče procesnega dejanja stranke ne bi upoštevalo.
Prepoved odtujitve je določena v SZ, vendar SZ nastanek oziroma učinkovanje te prepovedi veže na pravno dejanje sklenitve kupoprodajne pogodbe. Čeprav je določena z zakonom, gre torej za pogodbeno pravico. Posledica pogodbene narave prepovedi odtujitve je zahteva, da morajo biti za njeno vknjižbo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZZK-1 določa za vknjižbo na podlagi pravnega posla pridobljene pravice. Tako odloča zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vknjižbe na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice (29. člen ZZK-1). Pri pogodbah mora listina vsebovati tudi overjeno zemljiškoknjižno dovolilo (40. člen ZZK-1).
Novi ZGZ je članom ponudil možnost, da iz članstva GZS izstopijo že s samo uveljavitvijo, ne da je njeno uresničevanje v predhodnih določbah za največ 5 mesecev odložil. Izstopna izjava tožene stranke z dne 25. 06. 2006 je bila zgolj preuranjena, ne pa neveljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0064263
ZIZ člen 266, 266/1.
spor o pristojnosti – pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora – krajevna pristojnost v postopku zavarovanja z začasno odredbo
Sporazum o krajevni pristojnosti v postopku zavarovanja, ko tožba še ni vložena, ni mogoč.
denarna terjatev - ugovor tretjega - verjetnost pravice tretjega
V primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko tretji izkazanega bremena ne zmore, je njegov ugovor neutemeljen. Čim pa je neutemeljen, je povsem irelevantno, da mu upnik ne nasprotuje in so drugačne pritožbene navedbe zmotne. Upnikova dispozicija, ki mu je dana po prvem odstavku 65. člena ZIZ, je primarno omejena z določilom prvega odstavka 64. člena ZIZ, zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko pri odločanju o utemeljenosti ugovora tretjega izjave upnika ni upoštevalo.