Posledica kršitve pogodbene obveznosti oziroma neizpolnitve le-te je lahko škoda, v konkretnem primeru bi to bila škoda tožnice, ki je svoj del obveznosti (denarni prispevek h kupnini) izpolnila. Vendar tudi za tak primer velja, da je treba izkazati vse predpostavke civilnega delikta, kar tožnici v obravnavanem primeru ni uspelo.
Lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen, pa v 60. dneh od prejema računa. Tožena stranka bi se lahko tožbenemu zahtevku uspešno uprla, če bi svojo obveznost plačila dolgovanih zneskov najemnine in stroškov za stanovanje v celoti izvršila v roku, ki je naveden v opominu ali pa v celoti izpolnila dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili dne 15.4.2008.
domneva umika tožbe – izostanek s poravnalnega naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Ob isti uri in na isti dan sta bili razpisani dve glavni obravnavi med istima strankama, ki objektivno nista mogli biti navzoči na obeh narokih. Navedeno je nedvomno upravičen razlog za izostanek pravdnih strank z enega izmed narokov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi bistvo poravnalnega naroka, torej v podani možnosti za sklenitev sodne poravnave med strankama.
URS člen 22. ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/1, 191/2, 202.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo – subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani – naknadno sosporništvo – pogoji za sosporništvo – privolitev toženca v vstop novega tožnika - izpolnitev v korist pridobitelja – prilagoditev zahtevka ob odtujitvi stvari med pravdo
Določba 191. člena ZPP omogoča vstop novega tožnika v pravdo brez privolitve tožene stranke, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji, da je o sosporništvu sploh mogoče govoriti.
Ker gre za odtujitev stvari oziroma pravice med pravdo, ni ovire, da se pravda med prvotnima strankama ne dokonča.
pravica do sodnega varstva – vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Po 8.a členu ZVVJTO imajo upravičenci do vračila vlaganj pravico do sodnega varstva po pravilih nepravdnega postopka ne samo v primeru, če državni pravobranilec zavrne zahtevek za vračilo vlaganj, pač pa po 2. odstavku navedenega člena tudi takrat, če državni pravobranilec v predpisanem roku ne pripravi predloga za sklenitev pisne poravnave ali ne odgovori vlagatelju zahtevka, ali je upravičenec po tem zakonu; v tem primeru lahko vlagatelj zahtevka v dveh mesecih po izteku predpisanega roka za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave vloži predlog za rešitev zahtevka pri pristojnem okrajnem sodišču.
OZ člen 131, 131/1, 165, 417. ZJC člen 3, 3/1, 3/2. ZDARS člen 3, 3/1.
premoženjska škoda – škoda na stavbi zaradi izgradnje ceste – škoda lastnika objekta – prenos lastninske pravice na nepremičnini – cesija odškodninske terjatve
S prenosom lastninske pravice na nepremičnini ne pride do prenosa že pred tem zapadle odškodninske terjatve zaradi škode na nepremičnini.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 400, 400/1. KZ člen 240, 240/1, 245, 245/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti v osebnem stečaju – izbris iz kazenske evidence – pooblastila stečajnega sodišča – vprašanje osebnega statusa – predhodno vprašanje
Dejstvo rehabilitacije stečajnega dolžnika za kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, kar dejansko pomeni izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče v stečajnem postopku ne more in ne sme ugotavljati drugače kot s pribavo podatkov iz kazenske evidence. Ker izbris obsodbe iz kazenske evidence v pravnem pogledu pomeni, da se obsojenec šteje za neobsojenega oziroma za nekaznovanega, gre torej za vprašanje osebnega statusa z učinki erga omnes, zato mora biti to vprašanje rešeno v posebnem postopku, predpisanem v ZKP. Tega vprašanja kot predhodnega zato ni mogoče rešiti v stečajnem postopku in pritožbena trditev o napačnem stanju v kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje, ker bi morala biti sodba že izbrisana, ni upoštevna.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda – vpis pravnega dejstva – amortizacija listine
Pravila, ki veljajo za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, se po 7. odstavku 234. člena ZZK-1, na katerega se sklicuje pritožba, res smiselno uporabljajo tudi za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice ali druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka, vendar sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda po presoji pritožbenega sodišča ni takšna listina. Na podlagi sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda ni mogoče doseči vknjižbe lastninske ali druge stvarne pravice, pač pa takšna zaznamba po 1. odstavku 68. člena ZZK-1 zgolj varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Gre torej za vpis pravnega dejstva in ne pravice.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neznan na poslovnem naslovu
Registrsko sodišče se je pri odločitvi o izkazanosti izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP pravilno oprlo na dejstvo, da se je poštna pošiljka s sklepom o začetku postopka likvidacije naslovljena na družbo vrnila z registrskega naslova z oznako: neznan.
Izvirnik kupoprodajne pogodbe, ki ga je predlagateljica v kopiji priložila predlogu, očitno ni izgubljen, saj z njim razpolaga pritožnik, ki ga je predložil svojemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice. Ni torej izpolnjen pogoj 2. alinee 1. točke 1. odstavka 234. člena ZZK-1 za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
relativno zastaranje - skrbnost oškodovanca - bodoča škoda – dokazni standard gotovosti
Konec zdravljenja kot trenutek, ko bi oškodovanec lahko izvedel za svojo škodo (njen obseg), ni nujno odvisen od teka bolniškega staleža.
Oškodovanec mora pri ugotavljanju poškodb in njihovih posledic pokazati ustrezno skrbnost in v tem smislu tudi določeno aktivno ravnanje.
Operacija, ki je svetovana kot potrebna oziroma koristna, in ki lahko omili bodoče bolečine, pa se oškodovanec zanjo še ni odločil, ni bodoča škoda, saj po rednem teku stvari ni gotovo, da bo do nje res prišlo.
Dokazovanje vzročne zveze je v odškodninskem pravu varstva okolja poseben problem. V konkretnem primeru je škoda na objektu tožeče stranke t.i. zapoznela posledica onesnaževanja. V tovrstnih primerih vztrajanje pri dokazani vzročni zvezi pomeni hkrati zanikanje oškodovančeve pravice do odškodnine. Upoštevaje (nižje) standarde ugotavljanja vzročne zveze v takšnih primerih, je zaključek o obstoju vzročne zveze povsem prepričljiv.
V obravnavanem primeru, ko se odloča le še o zahtevku po nasprotni tožbi kot samostojnem tožbenem zahtevku, je potrebno uporabiti določbe ZPP o sporu majhne vrednosti, kjer so pritožbeni razlogi omejeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068018
SZ – 1 člen 84, 84/4. ZOR člen 45, 45/3. OZ člen 33, 33/2, 52, 55, 55/1, 56, 56/1, 58, 190, 190/3, 191, 587, 587/1.
najemna pogodba – obličnost najemne pogodbe - oddaja stanovanja v najem – domneva popolnosti listine – teorija o realizaciji pogodbe – predpogodba – neupravičena obogatitev – sila – pravica zahtevati nazaj
Skladno s teleološko razlago predpisane obličnosti je treba ugotoviti, da je pisnost določena zaradi varstva interesov strank najemne pogodbe. Ob upoštevanju načela afirmacije pogodb je treba ugotoviti, da ničnost ni ustrezna sankcija za kršitev obličnostnih zahtev SZ-1 in zakon takšne sankcije niti ne predpisuje.
Tožnik navaja svoje »pričakovanje«, »dobro vero«, da bo toženka izpolnila »obljubo« o prodaji zadevne hiše. To nedvomno niso bistvene sestavine glavne pogodbe, ki jih mora v skladu s 3. odstavkom 45. člena ZOR vsebovati predpogodba, da je veljavna.
Zatrjevane grožnje z izselitvijo že abstraktno ne morejo pomeniti sile v smislu 191. člena OZ. Skladno z najemno pogodbo je toženka imela pravico zahtevati plačevanje dogovorjene najemnine, tožnik pa ob izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ni mogel imeti razloga za strah pred izselitvijo s strani toženke.
ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 34a, 34b, 34č. ZPP člen 343, 343/4.
zastopanje družbe – tuj odvetnik
Ker odvetnik M. P. v tem postopku ni izkazal predpostavke vpisa v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, da bi lahko kot tuj odvetnik zastopal stranke pred sodišči v Republiki Sloveniji, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
taksa za odgovor na pritožbo – pravdni strošek – izdatek – naknaden predlog za povrnitev pravdnih stroškov
Od vprašanja nastanka taksne obveznosti, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj je v odgovoru na pritožbo, kot rečeno pavšalno in vrednostno nekonkretizirano priglasila strošek sodne takse za odgovor na pritožbo, je treba ločiti vprašanje nastanka stroška. Ta stranki nastane šele tedaj, ko preide iz premoženjske sfere stranke v premoženjsko sfero tretjega. Stranki pa se povrnejo le tisti stroški postopka, ki so ji nastali do konca postopka. Toženi stranki strošek plačila sodne takse za odgovor na pritožbo do konca pritožbenega postopka še ni nastal, saj je sodno takso plačala že po izdaji odločbe sodišča druge stopnje. S tem, ko je plačilo sodne takse zadržala do prejema plačilnega naloga, je pač tvegala, da ji bo strošek nastal že po zaključku pritožbenega postopka in da ji ta strošek v pritožbenem postopku ne bo priznan (kot do konca pritožbenega postopka nastali strošek).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sprejemanje uradnih pošiljk
Tudi sodna pošiljka, naslovljena na družbo, z naslovom, ki je vpisan v sodni register, je bila vrnjena z oznako „naslovnik neznan“, zato družba z ugovorom ni uspela dokazati, da na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register sprejema uradna pisanja, s tem pa ne tudi ovreči ugotovitve, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ne posluje.
neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe - neskrbno ravnanje pri plačilu sodne takse – pravica do sodnega varstva
Ureditev, da se pritožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno, sodišču preprečuje, da bi meritorno odločalo o zadevi, zato bi pod določenimi pogoji res lahko bila omejena pravica do sodnega varstva. Vendar je takšna ureditev ustavno dopustna in sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva pod pogojem, da je tako fizičnim kot pravnim osebam s slabim premoženjskim stanjem zagotovljena možnost taksnih oprostitev.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1, 435, 435/4. ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovanje družbe – predložitev letnih poročil – obstoj izbrisnega razloga - izpodbijanje domneve – predložitev dokazov
Ugovor proti sklepu o zaključku postopka izbrisa mora vsebovati opis dejstev, iz katerih izhaja, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom in dokaze o teh dejstvih. Ker družba dokazov za trditve, da posluje, s čimer bi lahko izpodbila obstoj domneve iz 1. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni predložila, se odločitev prvostopnega sodišča izkaže kot pravilna.