V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, še ni bil začet stečajni postopek, ki se je začel po tem, ko je bila tožba vročena. Iz tega razloga je bila vročitev nepravilna, zakonita bi bila le vročitev stečajni upraviteljici. Ker tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZDR člen 127, 204, 204/4. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače (ker plača ni bila usklajevana skladno z določbami kolektivne pogodbe) je denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni utemeljen, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pripoznala tožbeni zahtevek, tako da tožniku delovno razmerje ni prenehalo.
Četudi se pogodbe o zaposlitvi tožnika sklicuje na SKPgd (ki je še veljala v trenutku sklenitve pogodbe o zaposlitvi), SKPgd pri presoji tožbenega zahtevka ni mogoče uporabiti, ker v trenutku, ko naj bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja, ni več veljala.
Po določbi 244. člena OZ se odškodnina sorazmerno zmanjša, če za nastalo škodo ali za njeno velikost ali za otežitev dolžnikovega položaja odgovarja tudi upnik. V tem primeru gre za povrnitev škode zaradi kršitve pogodbe, zato soodgovornosti strank ni mogoče deliti na enak način, kot se to opravi pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Morebitna soodgovornost upnika se upošteva šele po tem, ko je višina odškodnine znana.
Tožena stranka je tekom pravde navajala, da je za kršitev pogodbe odgovorna le tožeča stranka, tak ugovor pa zajema tudi ugovor o deljeni odgovornosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta
Sprememba sistemizacije, to je ukinitev posameznih oddelkov oziroma sektorjev in v zvezi s tem delovnega mesta tožnice, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pojma podpis pravni red izrecno ne definira. Iz vsebinske zasnove pravnega reda pa izhaja, da je podpis potrditev pisne izjave volje. Parafe na dnu vsake listinske strani ob hkratnem praznem prostoru, kjer je na koncu pogodbe označeno mesto prodajalca, zato ne ustrezajo pojmu podpisa.
Rok iz 2. odstavka 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče dogovorno niti podaljšati niti skrajšati. Tudi odločitev delodajalca po izteku roka, ki ga ima na razpolago za odločitev o pritožbi, zahtevi oziroma ugovoru delavca, delavcu ne odpre novega roka za sodno varstvo. Tako bi moral tožnik po izteku 8 dnevnega roka, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o njegovi pritožbi, v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo, da bi bila ta dopustna.
ZDR člen 127, 204, 204/4. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti člen 16, 16/3, 16/5.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – denarna terjatev – sodno varstvo
Tožnica je pred sodiščem uveljavljala t.i. čisti denarni zahtevek, zahtevala je plačilo zneskov, ki so bili odtegnjeni od njene plače zaradi negativne skupinske delovne uspešnosti. Za dopustnost sodnega varstva predhodno ni bila dolžna vložiti zahteve za varstvo pravic ali pritožbe na delodajalca, ker delodajalec ni izdal nikakršne odločitve o nedoseganje norme, plačilna lista pa ne pomeni odločitve o višini plače oziroma o znižanju plače zaradi nedoseganja norme.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba – pravnomočna obsodba – nova dejstva in dokazi
Za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP se zahteva, da predlagatelj kaznivo dejanje dokaže s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Izjeme so podane le, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je obdolženec umrl, ker je neprišteven, ker je dejanje zastarano ali ker obdolženca varuje imuniteta. Ker tožnik takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjeval, njegov predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
Nova dejstva in novi dokazi se kot obnovitveni razlog lahko upoštevajo le, če so obstajali že v času prvega sojenja in ne če izvirajo iz časa po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil postopek, katerega obnova se predlaga, zaključen.
spor majhne vrednosti – obnova postopka – obnovitveni razlogi – zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker je tožena stranka obnovo postopka v sporu majhne vrednosti predlagala zaradi novih dejstev oziroma novih dokazov, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrglo.
Prevzem opravljenega posla je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da v celoti izpolni svojo obveznost. Naročnik ima pravico odkloniti prevzem opravljenega posla, če ta ni opravljen pravilno, torej če ima stvarne napake. Glede na to, da je tožnik na zahtevo toženca stopnice moral podreti, ker niso bile ustrezno postavljene, ni mogoče šteti, da so bile stopnice prevzete s strani toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067510
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v tujo stvar – z delom pridobljeno premoženje – aktivnosti pri gradnji
Premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja z delom pridobita v času trajanja njune zveze, je njuno skupno premoženje. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih skupno premoženje nastane na originaren način na podlagi samega zakona. Stvarnopravna zakonodaja v primeru dogovora dopušča pridobitev stvarne pravice z vlaganjem v tujo stvar. Ker sta tožnica in toženec v času gradnje hiše na toženčevem zemljišču živela v izvenzakonski skupnosti, posebna pogodba o skupni gradnji ni bila potrebna.
Zakonska dikcija - z delom pridobljeno premoženje – ne definira samo premoženja, pridobljenega s fizičnim delom in z denarnimi sredstvi, zasluženimi v trajanju zakonske (izvenzakonske) skupnosti. S to zakonsko dikcijo je mišljen tudi skupek opravil in aktivnosti, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja (pribavljanje gradbene dokumentacije, iskanje in izbira izvajalcev...) in tudi delo v gospodinjstvu, ki sicer nima neposrednega finančnega učinka, je pa bistvena sestavina skupnega življenja in zato ravno tako vpliva na ohranitev ali povečanje skupnega premoženja.
Pooblastitev odvetnika specialista je stvar stranke, ki takega odvetnika najame, zato tega, dodatnega stroškovnega bremena v nobenem primeru ne more prevaliti na nasprotno stranko. Ne glede na to pa za zastopanje v predmetni pravdi po oceni pritožbenega sodišča dodatno (specialistično) znanje niti ni bilo potrebno.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – deljena krivda – varno delo
Delo tožnice, ki je stala na lestvi in na polico v višini približno tri metre zlagala testenine, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj gre za aktivnost, ki ob zagotovitvi vseh predpisanih varnostnih ukrepov ne predstavlja nadpovprečne nevarnosti za ljudi in premoženje.
Ker tožnica nadrejenih ni obvestila o neprimernosti lestve in ker ni zahtevala, da ji sodelavka lestev pridrži, je le delno opustila skrb za lastno varnost in le delno prispevala k škodnemu dogodku, ni pa zaradi tega izključena odgovornost tožene stranke kot delodajalca. Slednja je namreč tista, ki je dolžna dokazati, da je delo organizirala tako, da je bilo poskrbljeno za varnost in zdravje delavcev.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061415
OZ člen 131, 921.
zavarovanje AO plus – prostovoljno zavarovanje – zavarovalnina –odgovornost zavarovanca za škodni dogodek – sokrivi voznik – valorizacija zavarovalne vsote pri prostovoljnem zavarovanju
Na podlagi AO plus zavarovanja, ki je prostovoljno zavarovanje, dobi zavarovanec zavarovalnino (v višini odškodnine za takšno škodo po OZ), če je za prometno nesrečo kriv sam. Če je v nesreči podana sokrivda, poškodovani voznik dobi odškodnino od sokrivega voznika (oziroma od njegove odgovornostne zavarovalnice) v odstotku njegove krivde. Za tisti odstotek škode, za katerega odgovarja sam, lahko terja zavarovalnino iz zavarovanja AO plus.
Pri prostovoljnem zavarovanju se zavarovalna vsota, za katero je zavarovanje dogovorjeno, valorizira le, če je tako dogovorjeno.
OZ člen 183, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 158, 188, 188/3, 243, 286b.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – nepremoženjska škoda – neposlovna odškodninska odgovornost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – pravočasno grajanje procesnih napak – spregledan dokazni predlog
Za okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe velja splošno pravilo o neposlovni odškodninski odgovornosti; najpogostejši načini okrnitve ugleda in dobrega imena pa so objave neresničnih podatkov o pravni osebi. Pravično denarno odškodnino zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena po 183. členu OZ je treba razlikovati od denarne odškodnine za premoženjsko škodo, ki nastane gospodarskemu subjektu zaradi kršitve pogodbe.