ZPP člen 105a, 105a/3, 191, 191/1, 191/1-1. ZST člen 16, 16/2.
materialno sosporništvo – navadno sosporništvo – plačilo sodne takse za pritožbo – prepozno plačana sodna taksa za pritožbo
Tožnice so kot soupravičenke iz denacionalizacije materialne sospornice, saj od povzročitelja škode zahtevajo plačilo odškodnine na isti dejanski in pravni podlagi. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Za vsako od tožnic se lahko izda različna sodba, vsaka od njih pa je v pravdi samostojna stranka. Gre za navadne sospornice, katerih procesna dejanja učinkujejo le zanje.
pisno opozorilo pred odpovedjo – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – stroški postopka
Spor, v katerem delavec zahteva razveljavitev pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, je spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka, čeprav je tožba kot nedopustna zavržena.
narok – preložitev naroka – nezmožnost pristopa na narok – zdravstveni razlog – zdravniško opravičilo
Iz zdravniškega potrdila izhaja, da je toženec zaradi zdravstvenih težav nesposoben za delo, vendar pa navedeni izvid ne izkazuje, da je bil tožencu zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, ki je bil razpisan več kot tri mesece po izdaji navedenega dokumenta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – nezmožnost za delo
Neopravičen izostanek z dela je lahko utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnega razmerja, vendar le če je delavec delo, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in ki ga odklanja, zmožen opravljati. V nasprotnem primeru, kot je bilo pri tožnici, ki je bila za delo nezmožna tudi v času, ko ni imela odobrenega bolniškega staleža, podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003064
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 364, 364/7.
grdo ravnanje – opis kaznivega dejanja – zavrnitev dokaznega predloga
Abstraktni očitek, da je bila z obdolženčevim ravnanjem ogrožena varnost oškodovanke, za opis kaznivega dejanja ni pomemben, saj krivdorek vsebuje konkretni opis dejanja, ko se obdolžencu očita, da je oškodovanko z odprto dlanjo udaril v nos, kar že v posledici stvari pomeni ogrozitev oškodovanke.
Iz določbe sedmega odstavka 364. člena ZKP izhaja, da sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, kar je sodišče v obrazložitvi sodbe tudi storilo in povzemanje dokaznega sklepa v tej zvezi ni potrebno, kot tudi ne naštevanje katere dokaze je izvedlo na glavni obravnavi.
Ker je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sprejela, tako da mu je na podlagi te odpovedi delovno razmerje prenehalo, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/8. ZPP člen 154, 156.
stroški - uspeh v pravdi - uvedba stečajnega postopka nad tožencem tekom pravde - prijava terjatve, o kateri teče pravda
S tem ko je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila terjatev, ki ji je bila s strani stečajnega upravitelja tožene stranke tudi v celoti priznana, je tožeča stranka tekom pravdnega postopka izgubila pravni interes za vodenje pravde o tej terjatvi.
Če se je sporni svet štel za komunščino, torej za javno dobro, potem toženec, kot tudi njegovi pravni predniki, ob uporabi tega sveta niso mogli biti v dobri veri, da je svet njihova last.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – invalid – mnenje komisije za ugotavljanje podlage za odpoved
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici, ki je kot invalid uživala posebno varstvo, ni zakonita, ker v času podaje odpovedi tožena stranka ni razpolagala z mnenjem komisije za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z ravnanji, očitanimi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obšel notranje predpise, ki določajo poti preverjanja ustreznosti naložbe, zaradi tega ravnanja so uprava tožene stranke in sodelavci tožnika utemeljeno izgubili zaupanje vanj, tako da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave – učinek za terjatve ločitvenih upnikov - vračunavanje obresti in stroškov
Ker potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo zakonske zamudne obresti od celotne terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poplačila iz posebnega premoženja dolžnika, na katerem je imela ločitveno pravico.
Položaj ločitvenega upnika, ki ni v celoti poplačan, je od tedaj dalje enak položaju drugih dolžnikovih (navadnih) upnikov, to pomeni, da ima tak upnik pod pogoji prisilne poravnave pravico le do plačila terjatve, ki je nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
nadomestilo plače – čakanje na ustrezno zaposlitev – sprememba delodajalca – odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – praksa sodišča EU
Sodišče prve stopnje je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke, tako da bi moralo po načelu meritornega sojenja samo odločiti o pravici tožnika do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ne pa toženi stranki naložiti, da to pravico tožniku prizna.
ZPP člen 318, 328. ZOdvT člen 12, 36. ZDR člen 184. OZ člen 179.
zamudna sodba – sklep o popravi sodbe – stroški postopka – nesreča pri delu – odškodnina – nepremoženjska škoda
Pri odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. Iz tega razloga je zmotno odločilo, da je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti tožniku in ne nakazati na račun sodišča, te svoje napake pa ni moglo popraviti s sklepom o popravi sodbe.
Upoštevaje izjavo tožnika, da se odpoveduje znesku dogovorjene osnovne plače, kolikor ta presega plačo župana, in dejstvo, da je delo opravljal kot poslovodna oseba na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi, njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad skladno z izjavo izplačano plačo župana ni utemeljen.
ZDR člen 21, 52, 52/1, 52/1-4, 54. ZZDT člen 4, 4/5, 11.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – tujec – delovno dovoljenje – osebno delovno dovoljenje
Dejstvo, da je tožnik v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila zakonito sklenjena na podlagi delovnega dovoljenja za določen čas, pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ne vpliva na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti na nastanek obveznosti tožene stranke, da s tožnikom sklene novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135, 150. ZVZD člen 5,6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – varno delo
Motorna žaga, s katero se je tožnik poškodoval, je bila v lasti družbe, kateri so bili delavci odstopljeni, in ne tožene stranke. Ker za škodo od opravljanja nevarne dejavnosti z motorno žago lahko odgovarja le njen imetnik, odškodninska odgovornost tožene stranke kot delodajalca tožnika ni podana.
Tožena stranka je pred pričetkom dela pri družbi, kateri je odstopila delavce, zagotovila, da je tožnik opravil izpit iz varstva pri delu za delovno mesto, na katerem je opravljal delo, navedeno delo je pred tem že opravljal pri toženi stranki. Poleg tega je bil tožnik z nevarnostmi pri delu seznanjen, kot tudi s potrebnimi varnostnimi ukrepi, zaradi česar ni podana krivdna odgovornost tožene stranke.
plača – stroški za prehrano med delom – regres za letni dopust – podjetnik posameznik – prenehanje dejavnosti
Tožena stranka po tem, ko je prenehala opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik, kot fizična oseba odgovarja za obveznosti iz naslova plače, stroškov za prehrano med delom in regresa za letni dopust, ki jih tožnici ni poravnala.