OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0056168
SPZ člen 88. ZNP člen 146.
nujna pot – denarno nadomestilo za uporabo nujne poti – postopek za določitev nujne poti – namenska raba zemljišča za nujno pot
Stroške v postopku za dovolitev nujne poti po 146. členu ZNP vedno in v celoti trpi predlagatelj postopka.
Nasprotni udeleženec ima pravico, da o odločilnem dejstvu, od katerega je odvisna višina nadomestila za ustanovljeno nujno pot, predloži svoje dokaze, in pravico, da se sodišče v postopku do teh dokazov jasno opredeli.
Ko se je tožeča stranka prijavila na javni razpis družbe J. E. za razpisan posel, na katerega ni bila izbrana, bi morala v skladu s pogoji razpisa sama predložiti in poskrbeti za pravilnost vseh listin, ki so v razpisu navedena. V kolikor prvotno zapisana zavarovalna polica, izpolnjena s strani tožene stranke ni ustrezala, bi morala sama poskrbeti za ustrezna dopolnila.
smrt oškodovanca – predlog za nadaljevanje postopka
Določba 55. člena ZKP velja le za primere, izrecno določene v navedeni določbi. Gre za primere, ko oškodovanec ali zasebni tožilec umre medtem, ko teče rok za predlog ali zasebno tožbo (predlog oz. zasebna tožba pa še nista bila vložena), ali ko umre med (kazenskim) postopkom.
Določba 55. člena ZKP pa ne daje podlage za razlago, da bi morale osebe, ki so upravičene prevzeti oz. nadaljevati pregon po smrti oškodovanca, že tekom postopka odločanja državnega tožilca o začetku pregona, v času treh mesecev od smrti oškodovanca, izkazati aktivnost v smeri nadaljevanja postopka oz. izjaviti, da nadaljujejo postopek.
Tožnici ni bilo odrejeno nadurno delo, temveč so se zobozdravniki, zaposleni pri toženi stranki, vključno s tožnico, prostovoljno odločili opravljati dodatno delo na podlagi ustnega dogovora s toženo stranko, ki je vseboval tudi dogovor o posebnem načinu plačila. Dogovorjeno plačilo so prejeli, zaradi česar tožbeni zahtevek tožnice za dodatno plačilo ur, ki jih je opravila preko polnega delovnega časa, ni utemeljen.
delitev solastnine – predujem za izvedbo dokaza z izvedencem – umik predloga za delitev solastnega deleža – razpravno načelo v nepravdnem postopku
Ker sta se predlagatelja strinjala, da stanovanje v celoti pripade nasprotni udeleženki, ta pa izplača njuna solastniška deleža, je sodišče na podlagi 1. odst. 36. člena ZNP plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem upravičeno terjalo od obeh predlagateljev. Sodišče pa bi ob tem predlagatelja v skladu z 2. odst. 36. člena ZNP moralo opozoriti, da se bo štelo, da sta umaknila predlog, če zahtevanega predujma v odrejenem roku ne bosta založila. Sodišče prve stopnje tega ni storilo. Še več, o domnevnem umiku predloga ni obvestilo nasprotne udeleženke, ki bi ji po 1. odst. 24. člena ZNP moralo omogočiti, da v nadaljnjih 15 dneh predlaga nadaljevanje postopka. Namesto tega je predlagateljema z izpodbijanim sklepom odreklo pravico do predlagane delitve. S takšno odločitvijo je prezrlo tudi interes nasprotne udeleženke v tem postopku, saj ji je onemogočilo njegovo nadaljevanje in delitev premoženja, katerega solastnica je.
odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Skrbnik za poseben primer, ki ga sodišče postavi osebi, glede katere teče postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ne more imeti položaja njenega pooblaščenca, pač pa je v tem postopku samostojen udeleženec. Gre za odločanje o osebnem statusu, kjer dejanj neke osebe ni mogoče nadomestiti z dejanji neke druge osebe.
zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka – določljivost zahtevka na povrnitev pravdnih stroškov - priče
Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.
Res je, da mora biti zahteva za povrnitev stroškov opredeljena, vendar pa sodna praksa v določenih primerih šteje, da zadošča, da je stroškovni zahtevek določljiv, če že ni določen. Navedeno pomeni, da bi bila zahteva tožene stranke tudi v primeru, če le-ta v stroškovniku ne bi opredelila višine stroškov zaslišanih prič v denarnem znesku, ampak bi navedla zgolj, da zahteva povrnitev stroškov prič, dovolj določena, da bi sodišče o njej lahko odločilo.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana nevarnost
Finančne težave tožene stranke same po sebi ne izkazujejo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, pač pa so njena konkretna ravnanja tista, ki povzročijo to nevarnost. Ni potrebno, da bi drugotožena stranka s premoženjem razpolagala prav z namenom, da bi onemogočila ali otežila uveljavitev terjatve, vendar pa mora biti verjetno izkazano, da utegne biti zaradi njenega razpolaganja terjatev onemogočena ali otežena.
nepredložitev pooblastila za zastopanje - odvetnik
Če pooblaščenec, ki je odvetnik, k tožbi ali pravnemu sredstvu ni predložil pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ki jo zastopa, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže, kar pomeni, da navedena pomanjkljivost (nepredložitev pooblastila) v tem primeru ni odpravljiva. Nepredložitve pooblastila tudi ni mogoče šteti za očitno pomoto.
stroški izvršilnega postopka - priglasitev stroškov - obračun plačila za delo in stroške
V primeru, ko so stroški znani, pa zakon jasno pravi, da jih mora stranka priglasiti takoj, ko zanje zve. Zakon tudi izvršitelju nalaga, da mora upniku po opravljenem neposrednem dejanju izvršbe ali zavarovanja vročiti obračun plačila za delo in stroške. Postopek izvršbe lahko postopki odločanja o stroških le pospešijo, saj je dolžnik sproti seznanjen s tem, koliko narašča njegova obveznost, ker se izogiba izterjavi dolga.
Ničnost je namreč vselej skrajna sankcija, ki se praviloma uveljavi le, kadar so prizadeti širši družbeni interesi, medtem ko je ugotoviti, da 52. člen ZZZDR, ki je v razmerju do Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR specialni predpis, varuje zgolj interese zakoncev v njunem medsebojnem razmerju, hkrati pa daje zakoncu možnost, da reagira na nedovoljeno ravnanje drugega zakonca, in sicer tako, da pravne posle, sklenjene v nasprotju z 52. členom ZZZDR izpodbija. V primeru, da prizadeti zakonec tega ne stori, pa ima do drugega zakonca denarno terjatev, s katero zahteva nadomestitev vrednosti deleža na premoženju, s katerim je drugi skupni lastnik nedovoljeno razpolagal.
Tožba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala zaznambo spora, ni izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba presojati utemeljenosti predloga po 245. členu ZZK-1.
ZD člen 221. ZDKG člen 14, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dodatni sklep o dedovanju – dedovanje zaščitene kmetije – dedni (nujni) delež – na novo najdeno premoženje
Potomci zapustnikovega sina, ki je bil po prvotnem sklepu o dedovanju nujni dedič, so upravičeni na dodatno najdenem premoženju zahtevati nujni dedni delež.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 92. OZ člen 3, 311.
protispisnost – plačilo najemnine – stroški prenove stanovanja – stanje, ki omogoča normalno uporabo stanovanja – dogovor o pobotu
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, t.i. protispisnost, je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o zapisnikih o zaslišanju strank in prič ter med samimi zapisniki. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče določeno dejstvo ugotovi drugače kot izhaja iz posamezne izpovedbe.
ZST-1 člen 13, 13/2. ZIZ člen 40, 62. ZPP člen 180.
veljavnost sklepa o oprostitvi plačila taks - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku – pomanjkljiva tožbena trditev – nesklepčnost tožbe
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Navedeni sklep je bil izdan po toženčevi vložitvi ugovora v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine. Ta pravdni postopek ne predstavlja drugega postopka iz omenjenega 2. odstavka 13. člena ZST-1.
Ni jasna vsebina in zato tudi ne obseg zatrjevane toženčeve obveznosti. Iz tako pomanjkljivih tožbenih trditev ni mogoče sklepati na utemeljenost tožničinega tožbenega zahtevka. Takšna tožba je zato nesklepčna. Nesklepčnost tožbe pa pogojuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067523
ZD člen 31. ZPP člen 2, 192.
izločitveni zahtevek potomca – izločanje iz zapustnikovega premoženja – vrednotna metoda – eventualna kumulacija – eventualno sosoporništvo
Izhodišče izločitvenega zahtevka je v načelu takšno, da oseba iz 32. člena ZD uveljavlja alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. To pomeni na celotnem premoženju, ki ga tvorijo tako stvarnopravne kot druge pravice. Vendar pa sodna praksa izjemoma dopušča, da oseba iz 32. člena ZD uveljavlja zahtevek tudi na zgolj posameznem delu premoženja.
Skupnost zapustnika in potomca je dvogeneracijska skupnost, ki jo sestavlja preplet odnosov, v katerem koristi ene in druge strani ni mogoče matematično natančno razločiti. Bistvo je, da se ugotovi, kateri in kakšni so bili bistveni (večji) prispevki osebe iz 31. člena ZD k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja in (enako) katere so bistvene koristi, ki jih je taka oseba zaradi življenja v skupnosti imela. Nadaljnji korak je opisal (ne matematično) ugotovitev narave skupnosti. Sklepni korak pa je, da sodišče vse tako ugotovljene okoliščine ovrednoti ter določi tako relativiziran ali kvotni delež na zapustnikovem premoženju.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - objektivni rok - nastanek škode
Odločbe toženca, s katerimi je bilo tožniku v ponovnem postopku odmerjeno nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, so v neposredni zvezi z odpravljenimi odločbami v sodnem postopku, saj so bile izdane v ponovnem postopku pri tožencu, ki je tekel po odpravi prvotnih odločb v sodnem postopku. Prvotne odločbe toženca o nadomestilu zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu so tako neustrezne (nezakonite), toženec pa ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustreznih odločb na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe. Zato je v konkretnem primeru podan dejanski stan, na podlagi katerega ima tožnik odškodninsko terjatev v višini obračunanih zamudnih obresti.
Glede na to, da je bil tožnik na podlagi odločb po sodni odločitvi za nazaj, v obdobju od 1. 4. 1992 do 31. 12. 2004, upravičen do višjega nadomestila plače zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, kot mu je bil priznan s prvotnimi neustreznimi odločitvami toženca, mu je škoda nastajala z zapadlostjo vsakokratnega mesečnega zneska nadomestila, ki mu je bil v navedenem obdobju izplačan v nižjem znesku, kot bi mu pripadal.
Če podjemnik ne odpravi napake do izteka primernega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali odstopi od pogodbe. V primeru uveljavljanja znižanja plačila se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Dokazno breme glede višine zmanjšanja vrednosti izvršenega dela oziroma znižanja plačila pa je na toženi stranki.
pravdni postopek po predhodnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - nastanek taksne obveznosti - predlog za taksno oprostitev - pravočasnost
Zakon o sodnih taksah v 5. čl. opredeljuje nastanek takse obveznosti in v 2. točki določa, da nastane taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. V konkretnem primeru je spis prispel k pravdnemu sodišču najkasneje 5.2.2010, torej bi bil predlog tožeče stranke za taksno oprostitev pravočasen, če bi bil podan pred navedenim datumom.
Spor, v katerem delavec uveljavlja odškodnino zaradi razrešitve brez utemeljenega razloga, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi delodajalec sam kril svoje stroške postopka ne glede na izid spora.