OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062997
ZOZP člen 1a, 15, 16. ZVCP člen 134. ZJC člen 14.
zavarovanje motornega vozila – odgovornost za škodo pri uporabi vozila – delovni stroj – traktor - pojem uporabe vozila – pravni standard – kraj povzročitve škode
Pravno odločujoče je, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe traktorja kot delovnega stroja, ne pa zaradi uporabe motornega vozila. Noben člen ZOZP v zvezi z zavarovanjem lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, ne zahteva, da bi bila škoda na javni površini. Pač pa povezuje zakon obveznost zavarovalnice s pojmom uporabe vozila. ZOZP ne definira pojma uporabe vozila. Gre za pravni standard, ki ga napolni sodna praksa in pri tem izhaja iz namena ZOZP.
ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota - zakonita posest – kupna pogodba sklenjena z nelastnikom
Kupna pogodba, sklenjena z osebo, ki ni vpisana kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova in onemogoča pridobitev zakonite posesti.
Pritožbeni očitki, da sodišče pri določanju višine nujnega deleža ni upoštevalo slabega premoženjskega stanja prevzemnika kmetije, so neutemeljeni. Sodišče se je namreč oprlo na 3. odst. 15. člena ZDKG, ki izjemoma dopušča, da nujni dediči iz opravičenih razlogov dedujejo tudi zemljišče ali druge nepremičnine, če te niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Sodišče je tako že upoštevalo slabše socialne razmere pritožnika in vrednost nujnih deležev vštelo tudi vrednost nepremičnin, ki so jih nujni dediči pridobili v naravi. V skladu s 1. odstavkom 15. člena ZDKG je socialne razmere pritožnika in gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije upoštevalo tudi pri določitvi roka za izplačilo nujnih deležev, ki lahko traja največ pet let.
odgovor na tožbo – vloga po odvetniku – pomanjkanje pooblastila – zavrženje vloge
Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlogo. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči, ampak mora v takšne primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108. ZPP.
zaznamba izvršbe – načelo formalnosti – stanje vpisov v zemljiški knjigi – pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
Zemljiškoknjižno sodišče prve stopnje je nepravilno poseglo v pristojnost izvršilnega sodišča in vpis dovolilo tudi na solastnem deležu osebe, proti kateri izvršba sploh ni bila predlagana.
Po ZST – 1 pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ni predvidena. Ker ZST – 1 pritožbe zoper tak sklep ne ureja in smiselna uporaba določb ZPP ni možna, pomeni da stranka v postopku za plačilo sodne takse nima pritožbe.
ZJC člen 5, 5/1, 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 15, 18, 23.
vzdrževanje javnih cest – poškodba vozila zaradi kamna na cestišču – vzdrževalec ceste – skrbnost dobrega strokovnjaka
Vzdrževalka ceste je dolžna skrbeti za čiščenje in vzdrževanje cest kot tudi za redno vzdrževanje brežin neposredno ob cestah, zato odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo je povzročil kamen, ki je padel na cesto. Svoje odgovornosti bi se razbremenila le v primeru, če bi dokazala, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ne bi prišlo.
Upnik v svoji utesnitvi sicer navaja, da je dolžnik delno plačal svoj dolg, vendar pa ne navaja, da bi dolžnik ta znesek poravnal izven tega postopka, torej prostovoljno. Očitno torej je, da je bil znesek poravnan zaradi realizacije izvršbe s strani dolžnikovega dolžnika. V tem primeru upniku ni potrebno utesnjevati izvršbo, zato zaradi tega nastali stroški upnika niso bili potrebni v izvršilnem postopku in jih posledično ni moč naložiti v plačilu dolžniku. V izvršilnem postopku mora namreč dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.
ZJC člen 5, 5/1, 40, 40/2. Pravilnik o o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 15, 18, 23.
vzdrževanje javnih cest – poškodba vozila zaradi kamna na cestišču – vzdrževalec ceste – skrbnost dobrega strokovnjaka
Vzdrževalec cest je dolžan skrbeti za čiščenje in vzdrževanje tako obravnavane ceste kot brežine klifa neposredno ob cesti. Bistvo odgovornosti vzdrževalca je v tem, da bi moral zagotoviti takšno stanje brežin, ki zagotavlja zaščito ceste, kako pa naj bi to storil, je bilo v njegovi domeni. Sicer pa je bila dolžnost zavarovanca tožene stranke tudi redno vzdrževanje prometnih površin, kar obsega tudi čiščenje teh površin.
Skrbnost ravnanja vzdrževalca ceste se presoja strožje in sicer po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
plačilo sodne takse za ugovor – pravočasnost plačila – navedba napačne sklicne številke
Dolžnik je znotraj zakonsko določenega roka, ki ga je sodišče navedlo v plačilnem nalogu, plačal sodno takso za ugovor v znesku 40,00 EUR na prehodni podračun sodišča prve stopnje, določen za plačevanje sodnih taks. Pri tem je uporabil sklicno številko 20001-00005249199, čeprav je bilo v navedenem plačilnem nalogu navedeno, da mora pri plačilu navedene sodne takse obvezno uporabiti sklic 20001-000052493199, kar pomeni, da je bilo pri uporabi pravilne sklicne številke s strani dolžnika izpuščeno število 3. Uporabo navedene nepravilne sklicne številke, je glede na omenjene konkretne okoliščine primera treba šteti za očitno pisno napako, ki se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Tako glede na ugotovitve pritožbenega sodišča in upoštevajoč sodno prakso pritožbeno sodišče zaključuje, da je dolžnik navedeno sodno takso pravočasno plačal.
vložitev pritožbe – pooblaščenec – prokurist – pravniški državni izpit
Pritožbo lahko vložijo osebe, na katere se izpodbijana sodna odločba (ali izpodbijani del sodne odločbe) nanaša, in njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci, če jim pooblastilo, izdano s strani upravičene osebe do pritožbe to dovoljuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068028
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 633, 633/1, 635, 635/1.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – grajanje napak – nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
Po 1. odstavku 458. člena ZPP je sodbo v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Dejansko stanje tako ni predmet pritožbenega preizkusa.
Tožnik napak ni pravočasno grajal, zato je zavrnitev tožbenega zahtevka glede na že določbo 633. člena OZ pravilna. Po tej določbi mora namreč dolžnik pregledati izvršeno delo brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika.
IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058533
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 5/1-a, 22, 22-5, 25. ZIZ člen 40c, 40c/3, 44, 44/4, 100, 100/3, 136. ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 4, 63, 63/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba I - izključna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računu - krajevna pristojnost
Upnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, ki ima sedež v Zvezni republiki Nemčiji, zato bi bilo lahko slovensko sodišče pristojno za odločanje po določbi 5. točke 22. člena Bruseljske uredbe I. Ker pa upnik ni predlagal izvršbe na nobeno dolžnikovo premoženje, ki bi se nahajalo na območju Republike Slovenije, predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti, slovensko sodišče pa ni pristojno za odločanje v tej zadevi.
ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 80, 105, 105/2, 337, 337/1. SPZ člen 119, 119/2.
stranke postopka – označba stranke – sposobnost biti stranka – podeljena sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – fizična in pravna oseba – etažni lastniki – skupnost lastnikov
Oznaka upnika le kot „etažni lastniki“ ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena, saj kot stranke postopka lahko nastopajo samo konkretne fizične osebe z imeni in priimki ali konkretne pravne osebe s firmami oziroma ustreznimi oznakami. Lastniki stanovanj določene večstanovanjske stavbe (t. i. etažni lastniki stanovanjske stavbe) sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 9/4. ZPP člen 224, 224/1, 224/2.
pritožba zoper sklep o ugovoru – pravočasnost pritožbe
Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, saj zakon zanj ne določa drugačnega pritožbenega roka (tretji in četrti odstavek 9. člena ZIZ).
Dejstvo, da sporna inšpekcijska odločba očitno še ni pravnomočna, ker je pritožnik zoper njo sprožil upravni spor, ni odločilno. Za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis zadošča, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva, kar pomeni, da je potekel rok, ki je bil v odločbi določen za izpolnitev pritožnikove obveznosti. Pravna sredstva, ki jih inšpekcijski zavezanec uporabi v upravnem postopku in upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo, njene izvršitve ne zadržijo.
Po 34. členu ZIZ dovoli sodišče na predlog upnika izvršbo na drugo sredstvo ali na drug predmet. Če predlaga izvršbo na isto sredstvo, ki je bilo že predmet neuspešne izvršbe, mora predlog za ponovno isto sredstvo konkretizirati, saj gre le ob spremenjenih okoliščinah lahko za „novo“ sredstvo.
V okvir računa, ki ga je bila dolžna dati tožena stranka (dobavitelj), sodijo vsi podatki, ki omogočijo transparentno sledljivost terjatve tožeče stranke po posameznem računu, ki ga je izstavila toženi stranki (upravnik), tožena stranka pa ga je prefakturirala odjemalcem toplotne energije in prenakazovala tožeči stranki prejeta plačila.
Smisel in namen dokaznega postopka je dokazovanje resničnosti trditev, ne pa, da bo šele izvedenec ugotavljal relevantna dejstva in (brez utemeljenih razlogov za dvom) preverjal verodostojnost podatkov, ki izhajajo iz poslovnih knjig tožene stranke.
Tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov za pripravo in predložitev njene lastne dokumentacije, s katero je tožeči stranki zgolj pojasnjevala, kako je izvrševala njeno naročilo. Ti stroški imajo naravo splošnih stroškov poslovanja gospodarskega subjekta.
sodni preizkus menjalnega razmerja – stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - primerno denarno nadomestilo za odkup delnic
Predlagatelj postopka je lahko upravičeno verjel, da se bodo ostali manjšinski delničarji tako sproženemu postopku kasneje priključili, zato je pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu priznalo le povračilo tistih stroškov postopka, ki so nastali po poteku enomesečnega roka od objave v Uradnem listu RS.