preživljanje polnoletnega otroka - določitev višine preživnine – dohodki od dela polnoletnega otroka
Sodišče mora od ugotovljenih potreb odšteti morebitne otrokove lastne dohodke, kamor spada tudi štipendija, in starše zavezati le k kritju nepokritih potreb otroka. Dohodki od dela polnoletnega otroka so upoštevni, če zaradi dela niso ovirane njegove študijske obveznosti.
URS člen 125. ZASP – B člen 26, 26/4. ZASP – UPB1 člen 156, 156/1.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – vezanost sodnika na ustavo in zakon
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 je bil sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB 1, zato ni veljaven.
Podzakonskega predpisa, ki je v nasprotju z zakonom, sodišče ne sme uporabiti, saj je po določbi 125. člena Ustave Republike Slovenije sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Na neveljaven predpis torej ni mogoče opreti odločitve, zato je v takem primeru potrebno uporabiti neposredno ustavo ali zakon.
izvršilni naslov – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – nedovoljenost informativnih dokazov – dokazilo o plačilu
Neka listina je lahko izvršilni naslov le v postopku med osebami, ki so stranke v takšni listini.
Nedvomno poizvedovalni (informativni) dokaz v pravdnem postopku ni dovoljen. Poizvedovalni dokaz ne potrjuje navedb stranke, ampak se z njimi dejstva, ki bi jih morala stranka navajati, šele ugotavljajo.
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen.
Zakonska dolžnost odreditve strokovnega pregleda je namenjena zagotovitvi možnosti povzročitelju škode, da preizkus alkoholiziranosti tudi dejansko opravi, zato v skladu z ustaljeno sodno prakso takšna dolžnost ne obstaja v primeru, ko udeleženec prometne nezgode preizkus alkoholiziranosti odkloni iz zdravstvenih razlogov ali iz objektivno neutemeljenega razloga.
Sodišče pri odločanju o nepremoženjski škodi ni vezano zgolj na celoten zahtevek kot seštevek posameznih odškodninskih postavk, ampak tudi na vsak posamezen zahtevek, ki se nanaša na katero koli izmed uveljavljanih pravno priznanih oblik nepremoženjske škode
spor majhne vrednosti – bistvena sestavina pogodbe – pogodba o organiziranju potovanja
Ker po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku, je materialnopravne zaključke treba preveriti upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljenem dejanskem stanju. Tak preizkus pokaže, da je bilo materialno pravo – 15. in 883. člen OZ – pravilno uporabljeno.
tuja pomoč – renta iz naslova tuje pomoči – medsebojna pomoč zakoncev
Samo dejstvo, da pomoč tožniku nudi partnerka, ni pomembno, saj ima oškodovanec pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki oziroma zakonec. Ni torej pomembno, ali je oškodovanec pomoč dolžan plačati, ampak zgolj to, da oseba, ki pomoč nudi, to ni bila in ni dolžna. Zakonska zveza je po 13. členu ZZZDR sicer res zveza, ki med drugim temelji tudi na medsebojni pomoči, vendar pa s tem ni mišljena pomoč, ki je potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba, pač pa vsakodnevna (vzajemna) pomoč obeh zakoncev.
Stranka mora skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP kršitev pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če jih stranka brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Lastninska pravica na premičninah je neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi. Dejstvo, da je bilo vozilo registrirano na ime toženke, še ne pomeni, da je bila tudi lastnica vozila v stvarnopravnem pomenu lastninske pravice.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja – nadaljevanje postopka
Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065653
SPZ člen 43. ZPP člen 286b, 319.
ugovor pravnomočno razsojene stvari – tožbeni temelj – domneva dobrovernosti – dobra vera – priposestvovanje lastninske pravice – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno grajanje procesnih napak
Za ugovor pravnomočno razsojene stvari oziroma nedopustnost nove tožbe ne zadošča zgolj dejstvo, da sta enaka tožbena zahtevka, pomemben je tudi tožbeni temelj.
Tožeča stranka je že v tožbi navajala, da stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo oziroma ni oblikovana etažna lastnina, tožena stranka pa tega ni prerekala, kar zadošča za ugotovitev, da gre za izjemo od pravila, da se za dobrovernost zahteva vpis v zemljiško knjigo. Razlogov za to, da pridobitev v korist tožeče stranke ni bila vpisana, namreč glede na naveden zemljiškoknjižni izpisek, ni mogoče pripisati pridobitelju, to je tožeči stranki.
Če prodajalec in upravna enota prejmeta izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno, potem so izpolnjeni pogoji iz 21. člena ZKZ. Povratnica je le dokument, s katerim kupec izkazuje vročitev izjave o sprejemu ponudbe prodajalcu, kar je pomembno le za uveljavljanje njegove pravice do sklenitve pogodbe, ni pa to zakonska predpostavka, zaradi katere kupec ne bi bil upravičen do sklenitve kupoprodajne pogodbe. Povratnica je le dokaz, s katerim se dokazuje, da je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana ponudniku in upravni enoti.
Pritožbeni očitki, da sodišče pri določanju višine nujnega deleža ni upoštevalo slabega premoženjskega stanja prevzemnika kmetije, so neutemeljeni. Sodišče se je namreč oprlo na 3. odst. 15. člena ZDKG, ki izjemoma dopušča, da nujni dediči iz opravičenih razlogov dedujejo tudi zemljišče ali druge nepremičnine, če te niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Sodišče je tako že upoštevalo slabše socialne razmere pritožnika in vrednost nujnih deležev vštelo tudi vrednost nepremičnin, ki so jih nujni dediči pridobili v naravi. V skladu s 1. odstavkom 15. člena ZDKG je socialne razmere pritožnika in gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije upoštevalo tudi pri določitvi roka za izplačilo nujnih deležev, ki lahko traja največ pet let.
rok za plačilo sodne takse – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Zakonski roki niso podaljšljivi. Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse zavrne, je tako pravilna.
Tožniku kot popolnoma poslovno sposobni osebi je bila prepuščena odločitev, ali bo sodno poravnavo sprejel, ali ne. V danem primeru bi sklenitev sodne poravnave lahko odklonil.
zamudna sodba – nepredložitev pooblastila za zastopanje – odgovor na tožbo
Da je v odgovoru na tožbo zapisano, da je kot priloga priloženo (tudi) pooblastilo, niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje, da je temu bilo tako. Odvetnik se je zavezal pooblastilo predložiti v 8 dneh, pri čemer ga je sodišče tudi opozorilo na posledice nepredložitve. Tega ni storil, v spisu pooblastila ni, da je bilo pooblastilo po naroku poslano, tožena stranka ni z ničemer izkazala. Da naj bi bilo pooblastilo poslano z „navadno pošto“, gre v breme toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062997
ZOZP člen 1a, 15, 16. ZVCP člen 134. ZJC člen 14.
zavarovanje motornega vozila – odgovornost za škodo pri uporabi vozila – delovni stroj – traktor - pojem uporabe vozila – pravni standard – kraj povzročitve škode
Pravno odločujoče je, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe traktorja kot delovnega stroja, ne pa zaradi uporabe motornega vozila. Noben člen ZOZP v zvezi z zavarovanjem lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, ne zahteva, da bi bila škoda na javni površini. Pač pa povezuje zakon obveznost zavarovalnice s pojmom uporabe vozila. ZOZP ne definira pojma uporabe vozila. Gre za pravni standard, ki ga napolni sodna praksa in pri tem izhaja iz namena ZOZP.