denarno nadomestilo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov ni izredna odpoved po določbi 112. člena ZDR, temveč jo je glede posledic mogoče obravnavati le kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Za tak primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca pa 19. člen ZZZPB izrecno izključuje pravico do denarnega nadomestila.
ZDR člen 182, 182/1, 185. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 27, 27/2.
odškodninska odgovornost delavca – škoda
Nastanek škode zaradi tožnikovega neupravičenega izostanka z dela bi morala tožeča stranka dokazati, pri tem bi bila eventualno upravičena do odškodnine oz. ustrezne odmene v spornem obdobju po urni postavki pomožnih del oz. v skladu z osnovo plače toženca v zadnjem mesecu, ne pa do pavšalne odškodnine po kolektivni pogodbi dejavnosti v višini 5-kratnika toženčeve plače.
Vročanje pisne obdolžitve in vabila na zagovor odvetniku, ki ga tožeča stranka ni pooblastila v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito. Zaradi te nezakonitosti je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
ZDR člen 72, 73, 73/1. ZGD-1 člen 580, 580/4, 580/6, 591.
odpravnina – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – pripojitev družbe
Vtoževana odpravnina sodi med terjatve v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, pomeni pa obliko odškodnine. Skladno s pogodbo o zaposlitvi, s katero je bila odpravnina dogovorjena, je tožnica zaradi pripojitve družbe, pri kateri je funkcijo opravljala, do odpravnine upravičena. Obveznost izplačati odpravnino je s pripojitvijo prešla med obveznosti tožene stranke kot prevzemne družbe.
ZPP člen 2, 236. ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – dokazovanje – priča
Ker tožena stranka ni pojasnila, kaj bi o očitanih kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja izpovedala predlagana priča, oziroma ker je navedla le, da bi priča pojasnila dogajanje na zagovoru tožnice (kar je razvidno iz zapisnika z zagovora), je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza utemeljeno zavrnilo.
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Skladno s tem pravilom je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker toženi stranki ni naložilo v plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska odškodnine po 1. odst. 118. člena ZDR, saj jih tožnica s tožbo ni zahtevala.
Tožeče stranke so iz naslova povrnitve stroškov prehrane med delom upravičene do zneska, izračunanega na podlagi podatkov o številu opravljenih delovnih ur, ki so razvidni iz plačilnih list, ter na podlagi cene malice.
plača – sprememba pogodbe o zaposlitvi – ustni dogovor – dejansko delo
Tožena stranka ni mogla skleniti ustnega dogovora o nižji plači, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, čeprav je tožnik opravljal drugo, manj zahtevno delo. Tožniku bi morala ali zagotoviti opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ali pa bi morala uskladiti pogodbo o zaposlitvi z delom, ki ga je tožnik opravljal, prek instituta spremembe pogodbe o zaposlitvi. Kljub opravljanju drugega dela je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo razlike do plače po pogodbi o zaposlitvi utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka, ki je – glede na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so bile sklenjene v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – razpolagala le z zaposlitvijo za določen čas, za to zaposlitev pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila dolžna ponuditi, razen v primeru, če so pogodbe o zaposlitvi za določen čas prikrivale zaposlitev za nedoločen čas.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - invalidska komisija
Odsotnost z dela, dolgotrajna pasivnost in neaktivnost ne predstavljajo bolezni, zaradi katerih bi se tožnika, pri katerem je še podana preostala delovna zmožnost, razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in se mu priznalo pravico do invalidske pokojnine.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je utemeljena, saj je tožnica s tem, ko je shranjevala sestavne dele očal, kršila navodila delodajalca, skladno s katerimi je prepovedano odnašati očala in njihove sestavne dele iz proizvodnje v garderobe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zaporna kazen – rok za podajo odpovedi – objektivni rok – subjektivni rok
Šestmesečni objektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela) je začel teči od dneva, ko je tožnik nastopil zaporno kazen v trajanju enega leta in dveh mesecev, subjektivni tridesetdnevni rok pa je začel teči od dneva, ko se je tožena stranka seznanila z dopisom, v katerem je navedeno, da tožnik prestaja zaporno kazen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana, ker je tožnik neopravičeno odklonil vožnjo tovornega vozila, je zakonita. Na zakonitost odpovedi ne vpliva dejstvo, da je tožena stranka v odpovedi navedla napačno registrsko številko tovornega vozila, s katerim bi morala biti vožnja opravljena.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob ugotovitvi, da je tožnik ves čas opozarjal na velika odstopanja v kakovosti izdelkov in jih nato ustrezno odlagal v različne škatle, je neutemeljen očitek v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je naklepno oziroma iz hude malomarnosti kršil pogodbene in obveznosti iz delovnega razmerja, ker ni upošteval kontrolnega postopka.
zamudna sodba – vročanje tožbe – izostanek odgovora na tožbo
Na sedežu tožene stranke ni bilo hišnega predalčnika in se je obvestilo o prispeli pošiljki pustilo na vratih naslovnika. Tako je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena. Razlogi, zakaj hišnega predalčnika ni bilo, za presojo vročanja in zakonitosti izpodbijane zamudne sodbe, niso bistveni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – organizacijski razlog – povračilo stroškov v zvezi z delom
Na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki prišlo do reorganizacije zaradi ekonomskih razlogov, v okviru katere je bilo delovno mesto, na katerem je delala tožnica, ukinjeno, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Ker so tožnici potni stroški nastali pri opravljanju dela pri toženi stranki, je upravičena do povračila potnih stroškov ne glede na dejstvo, da tožnica za vse poti ne razpolaga s potnimi nalogi.
Upoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.
Ker je tožena stranka tožniku odmerila letni dopust za delo v težjih delovnih pogojih na podlagi vnaprej določenih kriterijev in ob upoštevanju, da le občasno opravlja delo v težjih delovnih pogojih, tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih dni letnega dopusta ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 114, 201, 236.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec – posebno varstvo pred odpovedjo
V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zaradi postopnega zviševanja starosti, ki opredeljuje starejše delavke, takšen status pridobila oseba, ki je dopolnila 53 let. Ker je tožnica ob odpovedi dopolnila le 51 let, še ni imela statusa starejše delavke in ni uživala posebnega varstva pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – obveščanje zavoda
Četudi tožena stranka o spremembah programa razreševanja presežnih delavcev (oziroma seznama presežnih delavcev) ne bi obvestila Zavoda RS za zaposlovanje, ta okoliščina ne predstavlja kršitve, ki bi povzročila nezakonitosti rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki so bili uvrščeni na seznam po spremembi programa, s katerim se je skupno število presežnih delavcev znižalo, čeprav se je na seznam poleg prvotnih proizvodnih delavcev uvrstilo še manjše število režijskih delavcev.
ZDR člen 81, 81/1, 88/1-1, 96, 98, 98/1, 98/3. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – posvetovanje s sindikatom
Čeprav je tožena stranka pisno obvestila sindikat o izvajanju ukrepov za reševanje presežnih delavcev v roku, krajšem od dveh mesecev, ki je predpisan s panožno kolektivno pogodbo, redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga niso nezakonite. Pri tem je treba upoštevati še, da je bilo sindikatu omogočeno polno sodelovanje v postopku pred podajo odpovedi.