OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062091
OZ člen 111, 111/1, 132, 378, 380, 380/2. ZPP člen 180, 180/3.
škoda zaradi zamude z izpolnitvijo – protipravno dejanje – stroškovni zahtevek – potrebnost stroškov – preveritev potrebnosti vlog
Tudi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku iz sporazuma pomeni protipogodbeno in s tem protipravno ravnanje. V zakonu predpisana sankcija za nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti po 378. členu OZ je obveznost plačila zamudnih obresti. Le v primeru, če je škoda, ki je upniku nastala zaradi dolžnikove zamude, večja od zneska, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, ima upnik po 2. odstavku 380. člena OZ pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine, to pa je poplačilo navadne škode in izgubljenega dobička.
Pravne podlage za stroškovni zahtevek strankam ni potrebno navesti. Neopravičeno pritožnik od pritožbenega sodišča pričakuje preveritev potrebnosti vseh vlog, za katere je prvostopenjsko sodišče toženim strankam priznalo povračilo stroškov. Na tožeči stranki je namreč obveznost konkretnega izpodbijanja določenega s sodbo priznanega zahtevka, zlasti še glede na njegov na splošno izražen pomislek o potrebnosti vlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0063009
ZOR člen 149. OZ člen 126.
mandatna pogodba – indirektno zastopanje – dogovor o koristi za tretjega – nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice – pridobitev lastninske pravice s strani tujca
Razmerje med toženo stranko in materjo pravdnih strank je mogoče opredeliti kot mandatno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka kot mandatar sklenila prodajno pogodbo v svojem imenu, vendar za račun matere pravdnih strank kot mandanta (gre za indirektno zastopanje), pri čemer se je tožena stranka zavezala prenesti koristi iz takšnega pravnega posla (torej lastninsko pravico na sporni nepremičnini) na tožečo stranko, ko bo le-ta pridobila državljanstvo in bo nepremičnina tudi v celoti plačana. Gre torej za mandatno razmerje, s katerim je bila dogovorjena korist za tretjega. Na podlagi takšnega dogovora pa je tožeča stranka pridobila samostojno pravico do izgovorjene koristi.
Posel ni v nasprotju s kogentnimi normami SZ o pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah s strani imetnikov stanovanjskih pravic. Učinek razmerja ni v nasprotju z namenom zakona, tj. da lastninsko pravico na nepremičninah pridobijo pod ugodnimi pogoji slovenski državljani. Dogovor je pravnoekonomsko učinkoval zgolj tako, da je tožeči stranki omogočil nakup sporne nepremičnine po ceni ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, pri čemer je bila njena izročitev odložena na nedoločen čas v prihodnosti, tj. ko bo kupnina za sporno nepremičnino v celoti plačana, tožeča stranka pa bo pridobila slovensko državljanstvo.
Načelo vzajemnosti in solidarnosti članov Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije mora biti zagotovljeno z obravnavanjem članov v okviru pravic in obveznosti, ki so jih z zavarovalnimi pogodbami prevzeli in pridobili.
odmera nagrade stečajnemu upravitelju – neplačilo upnikov iz stečajne mase
Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo, prav tako pa ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog iz pristojnosti upravitelja, zato je pravilno stališče, da gre stečajni upraviteljici nagrada za opravljeno delo, čeprav ni prišlo do poplačila upnikov iz ostanka stečajne mase.
prekluzija – poziv na podanje navedb pred prvim narokom
Sodišče mora dopustiti strankam, da na prvem naroku podajo trditve in predloge glede tožbenega zahtevka, ne glede na njihov obseg in le-te obravnavati. Zmotno je stališče, da določbe 286a. člena ZPP avtomatično omejujejo možnost strankam podajati nove navedbe na prvem naroku. Navedena določba daje možnost sodišču, da strankam sicer omeji pravico iz 1. odst. 286. člena ZPP, vendar samo v primeru, da stranke pravočasno opozori, da bo ravnalo v smislu te določbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 232, 232/4.
procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve
V stečajnem postopku mora sodišče v okviru ugotavljanja, ali so podane procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, ugotoviti, ali obstoji upnikova terjatev do dolžnika s stopnjo verjetnosti, ne glede na to da bo o sami terjatvi s stopnjo gotovosti odločeno posebej v pravdnem postopku.
OZ člen 270, 270/2, 328, 587, 610. SZ člen 39, 42. ZPP člen 190.
najemna pogodba – obveznosti najemodajalca – vzdrževanje v najem dane stvari – odtujitev v najem dane stvari – združitev najemnika in najemodajalca – prenehanje najemnega razmerja – prenehanje obveznosti iz najema
Tožnika sta z nakupom stanovanj združila najemnika in najemodajalca v eno osebo. S tem je najemna pogodba prenehala, z njo pa tudi vse obveznosti najemodajalca, ki izvirajo iz najema. S prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo tudi poroštvo, zastava in druge pravice. Obveznost tožene stranke, ki je bila dotlej v njenem solidarnem poroštvu za obveznosti najemodajalca, je torej prenehala.
odvetniški stroški - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nagrada za postopek
Skladno z drugim odstavkom tar. št. 3100 Tarife tožena stranka ni upravičena do povrnitve nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, saj se ta všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065668
ZOR člen 173, 206, 206/1, 206/3.
solidarna odgovornost – nevarna dejavnost – odškodninska odgovornost – več obratovalcev – kooperacijska pogodba – prispevek oškodovanca
Tožniku je bila škoda povzročena s strani obeh toženk, ker je delal za obe. V razmerju do tožnika sta obe toženki delovali neodvisno, ker sta obe opravljali nevarno dejavnost. Deležev ni bilo mogoče določiti, zato obstaja solidarna odgovornost po 3. odstavku 206. člena ZOR.
regresna pravica ZZZS – odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba delavca pri delu – zdrs rovokopača v jamo – konkretna opredelitev kršitev higiensko-sanitarnih ukrepov
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi glede na določbo 1. odst. 87. člena ZZVZZ in ugotovljeni način nastanka nesreče pri delu, tožeča stranka morala navesti konkretno kateri higiensko-sanitarni ukrepi niso bili ustrezno izvedeni pri prvi toženi stranki kot delodajalcu, ki pa morajo biti v vzročni zvezi z nastankom nesreče pri delu.
Zaključki izpodbijane sodbe ne temeljijo na trditvah pravdnih strank, ki sta jih podali do prvega naroka za glavno obravnavo, niti na trditvah, ki sta jih podali kasneje. Ti zaključki temeljijo na izvedenih dokazih, glede katerih je bila tožeča stranka prekludirana, saj je njihovo izvedbo predlagala po zaključku glavne obravnave. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 1. odst. 286. člena ZPP, v posledici katere je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je mogoče v pritožbenem postopku odpraviti navedeno kršitev pravdnega postopka sodišča prve stopnje, brez obravnave.
Skladiščnik je dolžan izročiti blago le položniku in ne komu drugegemu, tudi ne lastniku, kar izhaja iz določbe 1. odst. 713. člena ZOR v zvezi s 739. člena ZOR. To pomeni, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je družbi N. d.o.o. omogočila, da iz skladišča odpelje preostanek blaga, saj je to bila njena pogodbena obveznost napram družbi N. d.o.o. kot položniku blaga. Zato dejstvo, ali je bila tožeča stranka lastnica blaga v tem primeru, ni pomembno.
zakonske zamudne obresti – zapadlost terjatve – pogodbeno določena zapadlost terjatve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nesklepčnost obrestnega dela tožbenega zahtevka
Določba 5.5 pogodbe pomeni avtonomno materialno pravo glede vprašanja zapadlosti vtoževane terjatve. V skladu s to materialnopravno podlago bi morala torej tožeča stranka, da bi utemeljila obrestni del svojega tožbenega zahtevka, navesti, kdaj je toženi stranki izročila bančno garancijo poslovne banke za odpravo napak v garancijski dobi. Ker tega ni storila, torej ni podala relevantnih trditev o zapadlosti svoje terjatve, je njen tožbeni zahtevek v obrestnem delu nesklepčen. Vendar pa je tožeča stranka le upravičena do dela zakonskih zamudnih obresti kot posledici zamude s plačilom.
URS člen 22, 23. ZPP člen 208, 208/1. ZFPPIPP člen 122, 122/3, 301, 301/7.
javna objava sklepa na portalu AJPES – sklep o preizkusu terjatev – prekinitev postopka – nadaljevanje pravdnega postopka
Javna objava ima po 3. odst. 122. čl. ZFPPIPP enak pozitivni publicitetni učinek, kot je značilen za objave v registrskem postopku. Ker je upnikom dana možnost seznaniti se z vsebino prijave terjatev ter izjave upravitelja o terjatvah z objavo seznamov preizkušenih terjatev, sodišče ob preizkusu terjatev odloči zunaj naroka ter o tem odloči s sklepom o preizkusu terjatev. Takšna ureditev v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev omogoča, da v stečajnem postopku ni več treba izdajati in vročati posamičnih napotitvenih sklepov. Zaradi takšnega načina vročanja je tudi rok za vložitev tožbe podaljšan na 1 mesec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0062133
OZ člen 6, 6/2, 20, 30, 30/2, 35, 86, 190. ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 214. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
ničnost pogodbe – nedopusten predmet pogodbe – postopek javnih naročil – skrbnost strokovnjaka – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Ob upoštevanju vrednosti spornega posla na 70 – 90 milijonov SIT, take svobodne volje, da bi sklenila pogodbo za celotno vrednost posla mimo določil ZJN-1 tožena stranka kot javno podjetje nikoli ni imela. V konkretnem primeru se namreč tudi 20. člen OZ izkaže za neprimerno pravno podlago, ker so določila ZJN-1 kogentna, njihova določila pa bi morala biti tožeči stranki znana.
Argument, da tožeča stranka ni pravnik v konkretnem primeru ne prevlada, saj je tožeča stranka gospodarski subjekt, ki izvaja dejavnost na trgu in bi tako morala izkazovati večjo skrbnost – skrbnost strokovnjaka.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pravnomočnost sklepa o obstoju izbrisnega razloga
Pritožnica pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga v pritožbi ne izpodbija, pač pa navaja okoliščine, s katerimi izpodbija obstoj izbrisnega razloga. Ti pritožbeni razlogi pa za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantni. Pritožnica bi obstoj izbrisnega razloga lahko izpodbijala le s pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
URS člen 60. ZASP-B člen 26, 26/3. ZASP člen 153, 153/2. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija nadomestila – uporaba pravilnika – valorizacija avtorskega nadomestila – neenotna sodna praksa
Tudi po uveljavitvi ZASP-B je treba uporabiti pravilo 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, ki je predvideval valorizacijo avtorskega nadomestila za male avtorske pravice.
pogodba o leasingu – uveljavljanje garancije ali napak – prenos zahtevkov – ničnost splošnih pogojev – indirektni finančni leasing – presoja pravnega posla po vsebini – izključitvene klavzule
Leasingojemalec uveljavlja zahtevke iz naslova garancije ali napak na vozilu proti dobavitelju vozila, ker je leasingodajalec te pravice prenesel nanj.
Izjava leasingojemalca, s katero se je odpovedal pravici do odstopa od pogodbe o finančnem leasingu, ni razlog za ničnost tega določila pogodbe v smislu določbe 143. člena ZOR.
URS člen 60. ZASP-B člen 26. ZASP člen 153. OZ člen 8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija tarife – neenotna sodna praksa
Tudi v obdobju po sprejemu ZASP-B velja določba 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998, ki je predvideval valorizacijo tarifnih vrednosti.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda stranke – napačno vročanje s strani sodišča
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je (le) opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki. V tem postopku pa prvo toženec zatrjuje, da ni opravil pravdnega dejanja zaradi napake prvega sodišča pri vročitvi tožbe. V takšnih primerih stranka lahko izpodbija sklep le s pritožbo in ne s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, zato je bil njen predlog zavrnjen.