Obveznost na podlagi določila 117. člena OZ (nemožnost izpolnitve) ugasne le, če je izpolnitev objektivno nemogoča, če jo nihče ne more opraviti. Če obveznost lahko opravi nekdo drug, obveznost ne ugasne.
skupno premoženje – obseg skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – delitev skupnega premoženja v pravdi – poslovni delež zakonca – zastaranje zahtevka po prodaji predmeta skupnega premoženja
Če med zakoncema ni možen dogovor o ureditvi premoženjskih razmer, se v pravdnem postopku ugotovi obseg skupnega premoženja in deleži zakoncev na skupnem premoženju, v nepravdnem postopku pa se opravi delitev po pravilih o delitvi skupnega premoženja. Le v izjemnih primerih se lahko že v pravdnem postopku uveljavljajo zahtevki, s katerimi se zahteva delitev skupnega premoženja. Obstajati morajo opravičljive okoliščine in nobena stranka ne sme nasprotovati delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku oziroma so ugovori stranke neutemeljeni glede na predmet delitve.
Po prodaji predmeta skupnega premoženja s strani zakonca, začne zastaranje denarnega zneska drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodbe v pravdnem postopku ali poravnave v (ne)pravdnem postopku ali sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki je sklenjen v predpisani notarski obliki, ni več spora o deležih na tem premoženju.
Z dopolnilno sodbo je prvo sodišče le dopolnilo svojo sodbo z dne 18. 05. 2009 in zato ni bilo dolžno v razlogih dopolnilne sodbe ponovno obrazlagati svoje dokazne ocene, kot jo je utemeljilo v razlogih sodbe z dne 18. 05. 2009, kolikor ti razlogi zadevajo tudi odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0057665
ZPP člen 13,206, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-14. ZDavP člen 234, 240, 240/1, 240/6. Direktiva Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z prelevmani, davki in drugimi ukrepi člen 12, 12/1, 17.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izvršljivost odločbe belgijskega organa – davčni dolžnik – postopek davčne izvršbe – porazdelitev pristojnosti med organi držav članic
V postopku, ki se vodi na podlagi zaprosila, je zato, upoštevajoč te določbe, lahko predmet preiskusa zgolj pravilnost in popolnost zaprosila tuje države ter sam postopek, ki se nato na tej podlagi vodi, ne pa morebitna pravilnost ali nepravilnost izvršilnega naslova, njegova predhodna vročitev in morebitne druge napake pred organi države prosilke. Vse to je stvar postopkov v državi prosilki.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – načelo kontradiktornosti
S tem, ko udeleženec v ugovoru zatrjuje, da listine katere vzpostavitev se v tem postopku zahteva, ni nikoli podpisal ter da je podpis na listini ponarejen, izpodbija obstoj te listine oziroma zatrjuje, da listina katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena.
Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
povrnitev premoženjske škode – nova škoda – valorizacija zavarovalne vsote
Sodišče mora pri odločanju o zahtevku na plačilo odškodnine za novo škodo ugotavljati, ali so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kakor tudi, ali je bila zavarovalna vsota z že izvršenimi izplačili izčrpana.
Odškodnina za novo škodo je vselej “presenečenje“ za odgovorno osebo in posega v njeno pričakovanje ter s tem pravno varnost, že zato, ker je ob prvem odločanju o odškodnini ni bilo mogoče pričakovati.
ZOZP člen 2a, 7, 21, 21/1, 21/2, 22. SPZ člen 60, 60/1.
sprememba lastništva med trajanjem zavarovanja – pogodba o zavarovanju avtomobilske odgovornosti – prenehanje zavarovalne pogodbe
Kljub spremembi lastništva, na novo lastnico niso prešle tudi pravice in obveznosti iz pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Z novelo iz leta 2001 spremenjeni 22. čl. ZOZP namreč določa, da, če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati šele, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, to pogodbo pa mora novi lastnik skleniti najkasneje pred registracijo vozilo na svoje ime. Toženec je tako še vedno ostal zavarovanec.
nepremoženjska škoda – nevšečnosti med zdravljenjem – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – omejitev intimnosti stikov
Omejitev intimnosti stikov z ženo in nežnosti do otrok v času zdravljenja je nevšečnost v zvezi z zdravljenjem in ne začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Naloga sodišča je zagotoviti varstvo pravic v konkretnem sporu, ne pa izdajanje pravnih mnenj v ugotovitvenih odločbah.
Pravni interes nima zveze z utemeljenostjo zahtevka in se presoja izključno glede na trditve predlagateljev. Gre za miselni preizkus, ali bi v primeru, če bi zatrjevano pravno razmerje obstajalo, predlagatelji imeli pravno korist od tega, da se to pravno razmerje s sodno odločbo ugotovi. Pomanjkanje pravnega interesa je formalna pomanjkljivost, ki je stvar procesnega prava in se ne more odpraviti z materialnim procesnim vodstvom.
zaznamba izvršbe – hipoteka – obseg presoje pogojev za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. čl. ZZK-1 in za vknjižbo hipoteke po 88. čl. ZZK-1.
sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti – vrednost spornega predmeta – pristojnost sodišča – stvarna pristojnost – zapuščina – delitev dediščine – skupnost dedičev – nujno sosporništvo – materialno sosporništvo pravni pouk – vezanost na pravni pouk – prava neuka stranka
Tožniki so res sodediči po pokojnem J. B., ki so višino zahtevka utemeljili z višino dednega deleža, vendar ne uveljavljajo zahtevka na dednopravni podlagi, temveč verzijski zahtevek. Glede na to, da so si dediščino že razdelili, ne vzdrži pritožbena trditev, da bi lahko zahtevek kot skupnost dedičev uveljavljali le enotno. Zato gre tožnike šteti za navadne (materialne) sospornike, vrednost tožbenega zahtevka pa se posledično presoja ločeno za vsakega tožnika posebej.
Ni mogoče trditi, da je prava neuka stranka prikrajšana za dejansko in učinkovito seznanitev s pravnimi posledicami ravnanja sodišča zgolj zato, ker je te sodišče zapisalo v obrazložitvi sklepa in ne morda v izrek ali pravni pouk.
V času izdaje izpodbijanega sklepa je še veljalo določilo 2. odst. 108. člena ZPP, po katerem je sodišče nepopolno vlogo zavrglo, če jo je vložil odvetnik, ne da bi ga poprej pozvalo k njeni dopolnitvi. Ustavno sodišče RS je to zakonsko določilo naknadno razveljavilo. Ker je razveljavitev začela učinkovati prej, preden je bilo o predlogu za obnovo pravnomočno odločeno, bi bilo treba izpodbijani sklep sicer razveljaviti. Kljub temu pa sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa ni razveljavilo. V obravnavanem primeru bi bila namreč razveljavitev sama sebi namen, saj toženec z nikakršno dopolnitvijo svojega predloga ne bi mogel več narediti pravočasnega.
Čeprav bi stranka s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks lahko dosegla oprostitev šele za taksno obveznost, ki ji bo nastala v zvezi z morebitnimi pravnimi sredstvi, to ne pomeni, da nima pravnega interesa za svoj predlog, čeprav postopek na prvi stopnji še ni končan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056193
ZTLR člen 20, 26. SPZ člen 271, 271/2. ZOR člen 99. OZ člen 160. ZZK-1 člen 9, 150, 150/1, 150/1-2.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – družbena lastnina – stavbna pravica – pridobitev – neizvršljiv zahtevek
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice ali vsaj pravice uporabe na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu.
Če za zgrajene objekte ob izdaji sodbe ni obstajalo veljavno gradbeno dovoljenje, so objekti, zgrajeni na zemljišču v družbeni lasti, imeli lahko zgolj položaj začasnih objektov in s tem pravno naravo, ki je izenačena s pravno naravo premičnine. Zato ima sicer dobroverni graditelj sodno varstvo pred posegi ali zahtevki drugih, ne pa tudi pravice do vpisa lastninske pravice na takšnih zgradbah.