Tožniku le za dneve prisotnosti na delu pripada povračilo stroškov prehrane, tožnik pa je bil večji del zaposlitve na službenih poteh (za te dneve bi bil eventualno upravičen do dnevnic). Upoštevaje, da je tožena stranka dokazala, da mu je pripadajoča povračila stroškov prehrane izplačala na roke, tožbeni zahtevek za dodatno plačilo iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 11, 42, 86, 136, 204, 204/3. OZ člen 86, 86/1, 88. ZPSV člen 3. ZDoh-2 člen 15, 18, 35, 36, 37.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna oblika – odpoved pravici – minimum pravic – ničnost
Ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Izjava, s katero se delavec odpove vsem morebitnim zahtevkom iz delovnega razmerja, je nična, saj se pravici do plače, zlasti pa pravici do poravnave davkov in prispevkov za socialno varnost, delavec ne more odpovedati.
ZZK-1 člen 22, 22/5, 63, 63/1, 79, 161, 161/3, 161/3-3.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pogoji za vpis
Zaznamba spora o pridobitvi pravice ni dovoljena, če predlagatelj uveljavlja pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice na izvedeni način, prav tako pa ni dovoljena, če predlagatelj s tožbo ne zahteva ugotovitve obstoja svoje pravice.
sprememba ponudbe – bistveno spremenjena ponudba – sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni – prodajna pogodba
Če se sprememba ponudbe nanaša na drugačno kakovost blaga, se šteje, da bistveno spreminja ponudbo, kar pomeni, da tako spremenjena ponudba terja tudi sprejem spremenjene ponudbe.
URS člen 25. ZPP člen 89, 89/1, 89/2, 90, 108, 108/1, 324, 324/1, 324/6.
odločba višjega sodišča – pravni pouk – izredno pravno sredstvo – revizija – postulacijska sposobnost
Ker je pravica do pritožbe ustavna pravica, je pravni pouk v sodbi predviden le v odločbi prvostopenjskega sodišča, ne pa tudi v odločbi višjega sodišča. Skladno s tem višje sodišče tožnice ni bilo dolžno poučiti o možnosti izrednih pravnih sredstev zoper odločbo, s čimer je odpadlo tudi opozorilo, kdo lahko vlaga izredno pravno sredstvo.
Če delavec z dela izostane neupravičeno, lahko delodajalec ali prične in izvede disciplinski postopek ali pa poda (izredno, redno iz krivdnega razloga) odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne more pa mu zaradi tega prenehati izplačevati plačo, določeno v pogodbi o zaposlitvi.
dodelitev mladoletnega otroka – želje otroka – korist otroka
Mnenje in želje otroka, ki je sedaj sta 13 let, ob vložitvi tožbe pa je bil star 10 let, za sodišče ni obvezujoče. Sodišče mora skrbeti za korist otroka. Otrok te starosti pa ne more z gotovostjo vedeti, kaj je njegova korist.
ZUP člen 253, 253/5. ZSV člen 19, 23a, 39, 39a, 39a/1, 39a/3, 41, 41/1, 41/2, 41/3. ZBPP člen 40, 40/1, 40/6.
denarna socialna pomoč – vrnitev preveč plačanega zneska
Ker je tožnik za isto obdobje, za katero je bil na podlagi pravnomočne odločbe upravičen do denarne socialne pomoči, prejel lastni dohodek (nadomestilo za invalidnost), je tožena stranka za to obdobje utemeljeno presojala tožnikovo upravičenost do denarne socialne pomoči z novo odločbo, s katero je znižala znesek denarne socialne pomoči in odločila, da je tožnik razliko oziroma neupravičeno prejeto socialno pomoč dolžan vrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064311
ZGD-1 člen 50, 50-15, 388, 388/2, 389, 389/1, 611, 611/1, 614, 614/3. OZ člen 17, 22, 22/1, 25, 28.
sodna določitev primerne odpravnine – zahtevek na sklenitev pogodbe – zahteva manjšinskega delničarja za odkup – dan zahteve – ponudba – učinek za manjšinske delničarje – nastop zamude – skupni zastopnik – povračilo stroškov postopka – stroški izvedenca
V nepravdnem postopku se določa le primerna odpravnina manjšinskemu oziroma izstopajočemu delničarju. Če nato ena stranka odkloni sklenitev pogodbe, lahko druga stranka sklenitev take pogodbe izposluje v pravdi. S tem, ko ZGD-1 v 1. odst. 389. člena glavnega delničarja obvezuje, da manjšinskemu ponudi primerno denarno nadomestilo za odkup delnic, ga obvezuje k sklenitvi pogodbe.
ZOR člen 45, 45/4, 74, 74/2, 214, 454, 454/1, 516, 568. ZPP člen 163, 163/2. ZPSPP člen 26, 26/1.
predpogodba sklenjena z odložnim pogojem – zahtevek na sklenitev pogodbe o povratni prodaji – nesklepčnost zahtevka na plačilo zalog – odpoved najemne pogodbe za določen čas
Tega, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti, ne zanika. Zato bi bila tožeča stranka v skladu z 11. členom Pogodbe (ki po svoji pravni naravi predstavlja predpogodbo, sklenjeno z odložnim pogojem) upravičena zahtevati sklenitev pogodbe o „povratni“ prodaji blaga po nabavni ceni toženi stranki. V tem primeru bi se vzpostavila tudi terjatev tožeče stranke do tožene stranke na plačilo kupnine za prodano blago.
Plačilo blaga je obveznost kupca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o prodaji blaga. Zahtevek za plačilo zalog, ki nima podlage v pogodbi o prodaji zalog, zato ni sklepčen.
ZPIZ-1 člen 12, 59, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZDSS-1 člen 63, 81, 81/2, 82, 82/1.
državna pokojnina - zavrženje zahteve - dokončna in pravnomočna odločba
Toženec je ravnal pravilno, ker je tožničino ponovno vlogo za priznanje pravice do državne pokojnine zavrgel, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in se dejanska in pravna podlaga nista spremenili. Pri odločanju tudi ni bilo mogoče upoštevati odločbe o prijavljenem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v spornem obdobju, saj je bila ta odločba izdana šele po dokončni odločbi oz. po zaključku upravnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica edina izmed delavcev na delovnem mestu skrbnika prodajnih razgovorov, ki v spornem času več kot tri zaporedne mesece ni dosegla predvidene kvote razgovorov, ki se je zahtevala, ji je tožena stranka po opravljenem zagovoru utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Izvedenec mora zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar pa je sodišče dolžno izvedenca na to njegovo pravico opozoriti. Opustitev opozorila na navedeno prekluzijo je kršitev postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost – dokazovanje
Tožena stranka je dejstvo, da je bil tožnik na delu vinjen, dokazala tako z alkotestom kot z izpovedbami prič. Upoštevaje, da je splošno znano dejstvo, da vinjenost vpliva na kognitivne sposobnosti posameznika, s tem pa tudi na njegove delovne sposobnosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi vinjenosti, zakonita.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 5, 24. ZSPJS člen 3, 3/3, 3.a.
javni uslužbenec – napredovanje – razlika v plači – denarna terjatev – sodno varstvo
Tožnica ni uveljavljala tako imenovane čiste denarne terjatve, saj s tožbo ni zahtevala po višini opredeljenega denarnega zneska, ki bi bil po temelju nesporen, ampak je zahtevala ugotovitev, da je upravičena do napredovanj za dva plačna razreda, ter izplačilo razlik v plači ob upoštevanju tega napredovanja. Iz tega razloga bi morala, da bi bila tožba dopustna, predhodno uveljavljati varstvo pravic pri toženi stranki.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZVZD člen 19, 19/1, 19/1-6, 24.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – navodila za delo – soprispevek oškodovanca
Tožena stranka je opustila dolžno nadzorstvo nad tožnikom, predhodno mu je zagotovila le teoretični del (ne pa tudi praktičnega dela) usposabljanja glede uporabe premičnih odrov, poleg tega je tudi dopuščala nepravilno prakso, po kateri so delavci premične odre prestavljali s preprijemanjem. Iz tega razloga je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik o premikanju premičnega odra utrpel.
Upoštevaje, da je tožnik kot izkušen delavec ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili, kako premikati premični oder, je za škodo, ki jo je utrpel, soodgovoren v višini 40 %.
V času izdaje izpodbijanega sklepa je še veljalo določilo 2. odst. 108. člena ZPP, po katerem je sodišče nepopolno vlogo zavrglo, če jo je vložil odvetnik, ne da bi ga poprej pozvalo k njeni dopolnitvi. Ustavno sodišče RS je to zakonsko določilo naknadno razveljavilo. Ker je razveljavitev začela učinkovati prej, preden je bilo o predlogu za obnovo pravnomočno odločeno, bi bilo treba izpodbijani sklep sicer razveljaviti. Kljub temu pa sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa ni razveljavilo. V obravnavanem primeru bi bila namreč razveljavitev sama sebi namen, saj toženec z nikakršno dopolnitvijo svojega predloga ne bi mogel več narediti pravočasnega.
poslovni prostor – vlaganja – najemnikova vzgajanja v poslovni prostor
Ko gre za najemnikova vlaganja v poslovni prostor, je treba ločevati med vlaganji, s katerimi najemnik tako uredi poslovni prostor, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen z najemno pogodbo, in vlaganji, ki ta okvir (stroški ureditve, popravil in vzdrževanja) presegajo. Prva so urejena z dispozitivnimi določbami 14. do 17. člena ZPSPP, povračila za druge pa je mogoče zahtevati na podlagi pogodbe (če je bilo pogodbeno razmerje urejeno tudi glede vlaganj) ali pa na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi oziroma poslovodstvu brez naročila.