ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 901, 90/3, 90/4. ZOFVI člen 115.
vzgoja in izobraževanje - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine
Za organizacijo delovnega procesa je odgovoren delodajalec, zato mnenje posameznih delavcev, ki glede na zaposlitev ne zagotavljajo dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potrebe po določenem delu. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem teh delavcev, ko je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Četudi je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo zaposlitev, ki ni ustrezna (gre za zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega), je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo le utemeljenost odpovednega razloga in ne zakonitost odpovedi v celoti. Zaradi dejstva, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen le do sorazmernega dela odpravnine.
Ko sodišče odloča o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi prodaje kmetijskega zemljišča po ZKZ, pa se v primeru, ko o odobritvi pravnega posla še ni pravnomočno odločil matični organ, do navedenih dejstev lahko opredeli kot do predhodnih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o zahtevku.
Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že s soglasjem volj glede bistvenih sestavin pogodbe, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani upravnega organa. Navedeno soglasje volj je namreč nastopilo že s sprejemom ponudbe (če je bila njuna vsebina glede bistvenih sestavin skladna), saj sta pravdni stranki pisnost pogodbe, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, v takšnem primeru zagotovili s pisnostjo izjav o ponudbi in sprejemu ponudbe (pogodba o prodaji je zatorej vsebovana v dveh listinah).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 180, 180/2, 217, 217/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDSS-1 člen 5, 31, 34.
individualni delovni spor – spor o prenehanju delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vrednost spornega predmeta – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Upoštevaje, da gre za individualni delovni spor, tako da pristojnost sodišča ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, in da gre za spor glede obstoja in prenehanja delovnega razmerja, v katerem je v vsakem primeru dovoljena revizija, tožniku vrednosti spornega predmeta v tožbi ni bilo treba navesti.
Sodišče prve stopnje je dokaz z vpogledom v sodni register, na katerega je praktično v celoti oprlo svojo odločitev o podrednem tožbenem zahtevku, izvedlo in ocenjevalo izven glavne obravnave, s čimer je kršilo načelo neposrednosti oziroma je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZJU člen 195, 196. ZObr člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a, 31.b.
javni uslužbenec – vojak – višji upravni delavec – razporeditev – količnik za določitev plače
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je tožnika razporedila v plačilni razred s količnikom, kakršnega je imel na prejšnjem delovnem mestu, saj bi imel v nasprotnem primeru po razporeditvi nižji količnik za določitev plače, kot ga je imel pred razporeditvijo.
plača – osnovna plača – dodatek k plači – javna dela
Tožena stranka se je s posebno pogodbo o zaposlitvi zavezala tožnici dati več pravic iz naslova osnovne plače in dodatkov k plači, tako da je svojo zavezo dolžna izpolniti ne glede na dejstvo, da je tožnica delo opravljala kot brezposelna oseba v okviru programa javnih del.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - invalidska komisija - dokazovanje - sodni izvedenec - zaslišanje strank
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenih nasprotij med mnenji invalidskih komisij in medicinsko dokumentacijo, ugotovilo pa je, da je dejansko stanje že z mnenji, podanimi v predsodnem postopku, dovolj razčiščeno glede tožnikove preostale delovne zmožnosti. Tožnik konkretnih razlogov za dvom v podana mnenja in za dodatno izvajanje dokazov ni navedel. Iz tega razloga je odločitev, da se ne izvede dokaz s sodnimi izvedencem, kakor tudi dodatno zaslišanje tožnika, pravilna.
Tožniku le za dneve prisotnosti na delu pripada povračilo stroškov prehrane, tožnik pa je bil večji del zaposlitve na službenih poteh (za te dneve bi bil eventualno upravičen do dnevnic). Upoštevaje, da je tožena stranka dokazala, da mu je pripadajoča povračila stroškov prehrane izplačala na roke, tožbeni zahtevek za dodatno plačilo iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 11, 42, 86, 136, 204, 204/3. OZ člen 86, 86/1, 88. ZPSV člen 3. ZDoh-2 člen 15, 18, 35, 36, 37.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna oblika – odpoved pravici – minimum pravic – ničnost
Ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Izjava, s katero se delavec odpove vsem morebitnim zahtevkom iz delovnega razmerja, je nična, saj se pravici do plače, zlasti pa pravici do poravnave davkov in prispevkov za socialno varnost, delavec ne more odpovedati.
Iz abstraktne narave obveznosti iz menice izhaja nevarnost, da bi dobroverna tretja oseba kljub izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa pridobila podlago za vnovčenje menice v razmerju do upnika. Zagrožena sankcija v obliki denarne terjatve v primeru kršitve te prepovedi s strani dolžnika z vidika upnika ne zagotavlja enakega zavarovanja, kot bi bilo zagotovljeno v primeru odrejene hrambe navedenih listin, v kolikor ima dolžnik le-te še vedno v posesti.
Narava postopka za izdajo začasne odredbe terja, da ima v primeru izdane začasne odredbe dolžnik v ugovornem postopku možnost podajanja ustrezne trditvene podlage, s katero lahko izpodbija dejansko podlago za izdajo začasne odredbe. Takšen postopek pa lahko poteka le pred prvostopenjskim sodiščem, saj bi bilo v nasprotnem primeru dolžniku odvzeta možnost uveljavljanja ustavne pravice do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Do izdaje začasne odredbe je namreč tovrsten postopek načeloma enostranski postopek na predlog upnika, zato ima dolžnik, če pred tem ni bil pozvan na izjavo, možnost podajanja trditvenih navedb šele v ugovornem postopku.
začasna odredba - zaupanje otrok v varstvo in vzgojo
Domneva, da je odločilna okoliščina za začasno zaupanje otrok v vzgojo in varstvo materi nizka starost otrok, ki daje prednost materi pred očetom, ne more pomeniti legitimne podlage sodni odločitvi.
aktivna legitimacija – samostojni podjetnik – izbris iz registra
Okoliščina, da je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz registra, ne vpliva na njegovo aktivno legitimacijo. Njegova tožba je dopustna, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo – ne glede na to, ali je vpisan v registru, in ne glede na to, ali je v tožbi označen s pristavkom s.p..
URS člen 25. ZPP člen 89, 89/1, 89/2, 90, 108, 108/1, 324, 324/1, 324/6.
odločba višjega sodišča – pravni pouk – izredno pravno sredstvo – revizija – postulacijska sposobnost
Ker je pravica do pritožbe ustavna pravica, je pravni pouk v sodbi predviden le v odločbi prvostopenjskega sodišča, ne pa tudi v odločbi višjega sodišča. Skladno s tem višje sodišče tožnice ni bilo dolžno poučiti o možnosti izrednih pravnih sredstev zoper odločbo, s čimer je odpadlo tudi opozorilo, kdo lahko vlaga izredno pravno sredstvo.
dodelitev mladoletnega otroka – želje otroka – korist otroka
Mnenje in želje otroka, ki je sedaj sta 13 let, ob vložitvi tožbe pa je bil star 10 let, za sodišče ni obvezujoče. Sodišče mora skrbeti za korist otroka. Otrok te starosti pa ne more z gotovostjo vedeti, kaj je njegova korist.
sprememba ponudbe – bistveno spremenjena ponudba – sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni – prodajna pogodba
Če se sprememba ponudbe nanaša na drugačno kakovost blaga, se šteje, da bistveno spreminja ponudbo, kar pomeni, da tako spremenjena ponudba terja tudi sprejem spremenjene ponudbe.
ZZK-1 člen 22, 22/5, 63, 63/1, 79, 161, 161/3, 161/3-3.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pogoji za vpis
Zaznamba spora o pridobitvi pravice ni dovoljena, če predlagatelj uveljavlja pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice na izvedeni način, prav tako pa ni dovoljena, če predlagatelj s tožbo ne zahteva ugotovitve obstoja svoje pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo dela in naloge, kot jih je tožnica opravljala (ne ozirajoč se na to, pod kakšnim nazivom jih je opravljala), in dejstvo, da se je obseg le-teh bistveno zmanjšal, zaradi česar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno zavrnilo.
ZOR člen 45, 45/4, 74, 74/2, 214, 454, 454/1, 516, 568. ZPP člen 163, 163/2. ZPSPP člen 26, 26/1.
predpogodba sklenjena z odložnim pogojem – zahtevek na sklenitev pogodbe o povratni prodaji – nesklepčnost zahtevka na plačilo zalog – odpoved najemne pogodbe za določen čas
Tega, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti, ne zanika. Zato bi bila tožeča stranka v skladu z 11. členom Pogodbe (ki po svoji pravni naravi predstavlja predpogodbo, sklenjeno z odložnim pogojem) upravičena zahtevati sklenitev pogodbe o „povratni“ prodaji blaga po nabavni ceni toženi stranki. V tem primeru bi se vzpostavila tudi terjatev tožeče stranke do tožene stranke na plačilo kupnine za prodano blago.
Plačilo blaga je obveznost kupca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o prodaji blaga. Zahtevek za plačilo zalog, ki nima podlage v pogodbi o prodaji zalog, zato ni sklepčen.
odškodninska odgovornost delavca – zamudna sodba – odgovor na tožbo – število izvodov vloge
Tožena stranka je sicer podala odgovor na tožbo, ki pa ga je podala le v enem izvodu, tako da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dopolnitvi toženčeve vloge. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s sklepom sodišča, je le-to v nadaljevanju odgovor na tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zoper sklep zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tako je bilo potrebno šteti, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.