začasna odredba - zaupanje otrok v varstvo in vzgojo
Domneva, da je odločilna okoliščina za začasno zaupanje otrok v vzgojo in varstvo materi nizka starost otrok, ki daje prednost materi pred očetom, ne more pomeniti legitimne podlage sodni odločitvi.
Tožniku le za dneve prisotnosti na delu pripada povračilo stroškov prehrane, tožnik pa je bil večji del zaposlitve na službenih poteh (za te dneve bi bil eventualno upravičen do dnevnic). Upoštevaje, da je tožena stranka dokazala, da mu je pripadajoča povračila stroškov prehrane izplačala na roke, tožbeni zahtevek za dodatno plačilo iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 11, 42, 86, 136, 204, 204/3. OZ člen 86, 86/1, 88. ZPSV člen 3. ZDoh-2 člen 15, 18, 35, 36, 37.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna oblika – odpoved pravici – minimum pravic – ničnost
Ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Izjava, s katero se delavec odpove vsem morebitnim zahtevkom iz delovnega razmerja, je nična, saj se pravici do plače, zlasti pa pravici do poravnave davkov in prispevkov za socialno varnost, delavec ne more odpovedati.
ZJU člen 96. ZPol člen 3. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2, 2/1-1, 2/1-4, 4, 4/1, 6.
javni uslužbenec – dodatek k plači – povečan obseg dela
Tožnik ni upravičen do vtoževanega dodatka za delo pri projektu predsedovanja EU, saj s predstojnikom ni sklenil ustreznega dogovora, poleg tega pa dodatnega dela niti ni opravljal, ampak je opravljal le redno delo. Zaradi nadpovprečne obremenjenosti pri opravljanju rednega dela je dodatek k plači tudi prejel.
odškodninska odgovornost delavca – zamudna sodba – odgovor na tožbo – število izvodov vloge
Tožena stranka je sicer podala odgovor na tožbo, ki pa ga je podala le v enem izvodu, tako da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dopolnitvi toženčeve vloge. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s sklepom sodišča, je le-to v nadaljevanju odgovor na tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zoper sklep zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tako je bilo potrebno šteti, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
razlastitev – določitev odškodnine v postopku razlastitve
Ni pravilno stališče, da bi sodišče razlaščene parcele moralo vrednotiti kot nezazidano stavbno zemljišče, ker je to v skladu z uradnim statusom parcel na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Upoštevati je potrebno namreč namen, zaradi katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bila s planskim aktom spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi moral priti na delo, četudi mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, tako da ni mogel opravljati dela voznika. Ker pa kljub jasnemu opozorilu tožene stranke na delo ni prišel, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja zakonita.
ZUP člen 253, 253/5. ZSV člen 19, 23a, 39, 39a, 39a/1, 39a/3, 41, 41/1, 41/2, 41/3. ZBPP člen 40, 40/1, 40/6.
denarna socialna pomoč – vrnitev preveč plačanega zneska
Ker je tožnik za isto obdobje, za katero je bil na podlagi pravnomočne odločbe upravičen do denarne socialne pomoči, prejel lastni dohodek (nadomestilo za invalidnost), je tožena stranka za to obdobje utemeljeno presojala tožnikovo upravičenost do denarne socialne pomoči z novo odločbo, s katero je znižala znesek denarne socialne pomoči in odločila, da je tožnik razliko oziroma neupravičeno prejeto socialno pomoč dolžan vrniti.
Ko sodišče odloča o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi prodaje kmetijskega zemljišča po ZKZ, pa se v primeru, ko o odobritvi pravnega posla še ni pravnomočno odločil matični organ, do navedenih dejstev lahko opredeli kot do predhodnih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o zahtevku.
Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že s soglasjem volj glede bistvenih sestavin pogodbe, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani upravnega organa. Navedeno soglasje volj je namreč nastopilo že s sprejemom ponudbe (če je bila njuna vsebina glede bistvenih sestavin skladna), saj sta pravdni stranki pisnost pogodbe, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, v takšnem primeru zagotovili s pisnostjo izjav o ponudbi in sprejemu ponudbe (pogodba o prodaji je zatorej vsebovana v dveh listinah).
ZPIZ-1 člen 12, 59, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZDSS-1 člen 63, 81, 81/2, 82, 82/1.
državna pokojnina - zavrženje zahteve - dokončna in pravnomočna odločba
Toženec je ravnal pravilno, ker je tožničino ponovno vlogo za priznanje pravice do državne pokojnine zavrgel, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in se dejanska in pravna podlaga nista spremenili. Pri odločanju tudi ni bilo mogoče upoštevati odločbe o prijavljenem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v spornem obdobju, saj je bila ta odločba izdana šele po dokončni odločbi oz. po zaključku upravnega postopka.
Izvedenec mora zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar pa je sodišče dolžno izvedenca na to njegovo pravico opozoriti. Opustitev opozorila na navedeno prekluzijo je kršitev postopka.
Toženi stranki je bila vročitev vabila na narok opravljena po 141. členu ZPP, saj vročitev po 140. členu ZPP ni bila možna. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila tožena stranka 24. 02. 2010 obveščena o poskusu vročitve vabila na narok in pripravljalne vloge tožeče stranke. Ker tožena stranka v 15 dnevnem roku pisanja ni dvignila, ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s 1. odst. 141. člena se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku.
Drugotožeča stranka je upravnik in je tako upravičena zahtevati plačilo stroškov obratovanja le na vrnitveni podlagi, to je, če je stroške za lastnike poravnala iz svojih sredstev, tako da je do njihovega povračila upravičena po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
plača – osnovna plača – dodatek k plači – javna dela
Tožena stranka se je s posebno pogodbo o zaposlitvi zavezala tožnici dati več pravic iz naslova osnovne plače in dodatkov k plači, tako da je svojo zavezo dolžna izpolniti ne glede na dejstvo, da je tožnica delo opravljala kot brezposelna oseba v okviru programa javnih del.
Iz abstraktne narave obveznosti iz menice izhaja nevarnost, da bi dobroverna tretja oseba kljub izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa pridobila podlago za vnovčenje menice v razmerju do upnika. Zagrožena sankcija v obliki denarne terjatve v primeru kršitve te prepovedi s strani dolžnika z vidika upnika ne zagotavlja enakega zavarovanja, kot bi bilo zagotovljeno v primeru odrejene hrambe navedenih listin, v kolikor ima dolžnik le-te še vedno v posesti.
Narava postopka za izdajo začasne odredbe terja, da ima v primeru izdane začasne odredbe dolžnik v ugovornem postopku možnost podajanja ustrezne trditvene podlage, s katero lahko izpodbija dejansko podlago za izdajo začasne odredbe. Takšen postopek pa lahko poteka le pred prvostopenjskim sodiščem, saj bi bilo v nasprotnem primeru dolžniku odvzeta možnost uveljavljanja ustavne pravice do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Do izdaje začasne odredbe je namreč tovrsten postopek načeloma enostranski postopek na predlog upnika, zato ima dolžnik, če pred tem ni bil pozvan na izjavo, možnost podajanja trditvenih navedb šele v ugovornem postopku.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo – dodatek k plači
Tožnica je upravičena do dodatka za delo preko polnega delovnega časa le za nadure, ki jih je opravila do zakonskega maksimuma, za preostale opravljene nadure pa je upravičena do plačila po urni postavki za redno delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo dela in naloge, kot jih je tožnica opravljala (ne ozirajoč se na to, pod kakšnim nazivom jih je opravljala), in dejstvo, da se je obseg le-teh bistveno zmanjšal, zaradi česar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno zavrnilo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 901, 90/3, 90/4. ZOFVI člen 115.
vzgoja in izobraževanje - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine
Za organizacijo delovnega procesa je odgovoren delodajalec, zato mnenje posameznih delavcev, ki glede na zaposlitev ne zagotavljajo dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potrebe po določenem delu. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem teh delavcev, ko je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Četudi je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo zaposlitev, ki ni ustrezna (gre za zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega), je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo le utemeljenost odpovednega razloga in ne zakonitost odpovedi v celoti. Zaradi dejstva, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen le do sorazmernega dela odpravnine.
prepoved odsvojitve in obremenitve – pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedič imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve - prenehanje pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice
Ob ugotovitvi, da je dedič vstopil v vse pravice in obveznosti pokojne imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki je bila vknjižena v zemljiško knjigo, pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice ni prenehala.