ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 286, 337, 337/1. ZPIZ-1 člen 60, 67. ZDSS-1 člen 73, 73/2.
pritožbene novote
Ker je tožnica ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje vztrajala pri postavljenem tožbenem zahtevku, da se jo kot popolnoma nezmožno za delo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, šele v pritožbi zoper sodbo pa je navedla, da dela ni zmožna opravljati niti polovični delovni čas in jo je potrebno razvrstiti v II. kategorijo invalidnosti, predstavljajo te navedbe navajanje novih dejstev v pritožbi, kar je nedopustno, če za to ni opravičljivih razlogov.
Zakonodajalec je s strožjim obravnavanjem te kategorije voznikov želel doseči, da bi vozniki, ki šele pridobijo vozniške izkušnje kot samostojni vozniki v cestnem prometu s kategorijama A ali B motornih vozil, pod grožnjo hujših posledic doseženih kazenskih točk, še dosledneje spoštovali cestnoprometne predpise, saj zaradi neizkušenosti predstavljajo večjo nevarnost v cestnem prometu kot tisti vozniki, ki že imajo večletne vozniške izkušnje.
Tožena stranka upoštevaje konkretne ugovore tožeče stranke o neobstoju pisne notifikacije oz. grajanja napak teh navedb ni dokazala (npr. predložila potrdila o poslanih fax sporočilih), zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo navedbam in dokazom tožeče stranke.
ZPP člen 344, 452, 453, 458, 458/1. ZPIZ-1 člen 172, 172/2.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno poseganje v ugotovljeno dejansko stanje – status dediča – izplačilo pokojnine po zapustniku – prepozen odgovor na pritožbo
Trditve, da toženka tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila ustreznega dokazila, da je dedinja (kar smiselno predstavlja zatrjevanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja) in da je sodišče tudi glede oprave zapuščinske obravnave naredilo napačen sklep, pa, čeprav povezane z zatrjevanjem zmotne uporabe materialnega prava, predstavljajo nedopustno poseganje v ugotovljeno dejansko stanje in jih zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZP-1 člen 22, 22/3, 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202a. ZKP člen 89, 89/1. ZUP člen 87, 87/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vrnitev v prejšnje stanje – vročitev – opravičeni razlogi za hrambo
Okoliščine v zvezi s pravilnostjo vročitve sklepa o prenehanju vozniškega dovoljenja storilcu ne morejo predstavljati opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če bi se izkazalo, da vročitev ni bila pravilna, pritožba ne bi bila prepozna, saj pritožbeni rok ne more začeti teči dokler vročitev ni pravilno opravljena.
ZPIZ-1 člen 44, 44/2. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 74, 219.
pokojninska osnova – dopolnilno delo
Ker je tožnik delo pri drugem delodajalcu za največ tretjino polnega delovnega časa v obdobju od 1979 do 1988 opravljal skladno s takrat veljavnimi delovnopravnimi predpisi (šlo je za delo v izobraževalni dejavnosti, kjer je smotrno sodelovanje strokovnjakov, dano je bilo soglasje obeh delodajalcev), in ker so bili plačani tudi prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se plače, prejete za to delo, vštejejo v pokojninsko osnovo.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – poklicni voznik – neizrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za določeno kategorijo motornih vozil
Pri presoji pogojev, da se poklicnemu vozniku ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za tisto kategorijo motornih vozil, s katero opravlja svoj osnovni poklic, je treba poleg formalnih pogojev (da s to kategorijo ni dosegel ali presegel tretjine kazenskih točk, predpisanih za prenehanje ali storil prekrška, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk) upoštevati tudi vse ostale okoliščine primera kot npr. ali gre za prvo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vrsto storjenih prekrškov, pogostost njihove storitve, odnos storilca do lastnega ravnanja in podobno.
odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – razlog za insolventnost – sposobnost za delo
Vztrajno zadolževanje dolžnika pri različnih upnikih, ki ga dolžnik navaja kot razlog za njegovo insolventnost, terja daljše od minimalno predpisanega preizkusnega obdobja. Zmotno je mnenje pritožnika, s katerim enači težave pri sklenitvi delovnega razmerja s sposobnostjo za delo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sodba nima navedenih razlogov o odločilnih dejstvih – sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi
Sodba in s tem tudi njena obrazložitev mora biti tako popolna, da jo je mogoče preizkusiti. Navedeno pomeni, da mora biti obrazložitev odločbe takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču znotraj pravnih in dejanskih ugotovitev v njeni obrazložitvi, ugotoviti, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe.
ZST-1člen 30, 30/3. ZOdvT člen 21, 21/1, 22, 22/2.
pravdni stroški – odmera stroškov pooblaščenca – postopek prisilne hospitalizacije
Za postopke prisilne hospitalizacije plačilo sodne takse ni predpisano, saj se po 68. členu ZDZdr stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Tako vrednosti predmeta v teh postopkih skladno z 21. členom ZodvT ni mogoče določati po določilih ZST-1. Prav tako vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, saj za takšno določitev ni objektivnih meril, in bi bilo določanje vrednosti predmeta po prostem preudarku arbitrarno.
oprostitev plačila sodnih taks – trditveno breme – uporaba ZUP
Formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odst. 12. člena ZST-1, je tožena stranka s predložitvijo izjave zadostila, zato je sodišče ni bilo dolžno pozvati k dopolnitvi, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odst. 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse.
ZPIZ-1 člen 29, 93, 93/3, 93/3-2, 93/6, 163, 163/1, 163/2, 397, 397/3, 447. ZPIZ člen 126, 126/1.
delna invalidska pokojnina - poslabšanje invalidnosti - nove pravice
Ker je pri tožnici, invalidu III. kategorije po prej veljavnem ZPIZ s pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugem ustreznem delu, prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti (potrebne so dodatne razbremenitve pri delu in delo v skrajšanem delovnem času) in je s tem pridobila pravico do dela v skrajšanem delovnem času po ZPIZ-1, ji je toženec utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugem ustreznem delu in ji priznal pravico do delne invalidske pokojnine.
ZDSS-1 in ZPP ne urejata statusa in ne poznata pojma izvedene priče. Za povračilo stroškov takšne priče, ki temelji ne le na zaznavanju dejstev in dogodkov, temveč ta dejstva tudi strokovno oceni in obrazloži, se upoštevajo določbe, ki jih ZDSS-1 določa za povračilo stroškov za izvedbo dokazov z izvedencem. Iz tega razloga je pravilna odločitev sodišča, da stroške priče nosi tožena stranka.
ZDZdr člen 61, 61/2, 68. ZOdvT člen 12, 22, 22/2, 36.
postopek prisilne hospitalizacije – vrednost predmeta – odmera nagrade odvetniku – stroški zagovornika
Vrednosti predmeta, ki je podlaga za odmero nagrade odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije, ni mogoče določiti po pravilih ZST-1. Izhajati je treba iz materialnopravnih določil ZOdvT kot relevantnega materialnega prava. Vrednost predmeta, od katere se obračunava nagrada odvetnice v obravnavani zadevi, tako znaša 4.000,00 EUR.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 34, 34/1, 37. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 109/1-1, 110, 110/1, 110/1-3, 392, 392/1. ZPIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 72, 72/1, 72/1-3, 72/3.
vdovska pokojnina - ponovna odmera - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino
Ker vdova pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi, če imajo otroci pravico do družinske pokojnine na podlagi ureditve v Sloveniji, oziroma to pravico uživajo pri slovenskem nosilcu zavarovanja, tožnica nima pravice do družinske pokojnine po hčerki, ki ji je bila pravica do družinske pokojnine priznana pri tujem nosilcu zavarovanja (v BIH).
Ponovna odmera pokojnin se po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino opravi le v primeru, da gre za pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, zato ponovna odmera v primeru, ko pri priznanju pravice do družinske pokojnine v BIH ni bila upoštevana zavarovalna doba, ki jo je pokojni dopolnil v Sloveniji, ni mogoča.
domneva umika zahteve za sodno varstvo – odločanje o izločitvi – opravljanje dejanj
Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprlo na določbo 3. odstavka 61. člena ZP-1, po kateri se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila, s tem, ko jo je povezalo z vabilom storilcu in njegovemu pooblaščencu na zaslišanje, ki je bilo razpisano za 22. 9. 2010, katerega se storilec ni udeležil, sodišču pa je opravičilo posredoval šele 30. 9. 2010. Vendar je sodišče pri svoji odločitvi očitno prezrlo, da se je obdolženec kot vlagatelj zahteve za sodno varstvo odzval na zaslišanji, ki ju je sodišče razpisalo za 7. 7. 2009 in 12. 2. 2010, in da je svoj zagovor že podal. Sodišče bi moralo upoštevati zagovor storilca, ki ga je podal na zaslišanju 12. 2. 2010, čeprav se je zagovarjal le z molkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – POMORSKO PRAVO
VSL0064286
OZ člen 807. PZ člen 659.
pogodba o trgovskem zastopanju – agencijska pogodba – pogodba o pomorski agenciji – odstopni stroški – splošni pogoji
Tožeča stranka je vedela, da tožena stranka pri sklepanju pogodb med ladijskim prevoznikom družbo P. C. kot naročiteljem in tretjimi osebami zastopa družbo P. C., torej da sklepa z njo pogodbo v imenu in za račun svojega naročitelja. Takšno razmerje je zato treba šteti kot agencijsko pogodbo, ki se v pomorskem pravu obravnava po pravilih, ki veljajo za pogodbo o pomorski agenciji.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – objave in vročitve
Sklepa o začetku postopka izbrisa subjektu vpisa/o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga ni bilo mogoče vročiti, ker se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“/„preseljen“. Zato se je v skladu z določbo 2. odst. 430. člena ZFPPIPP štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku 8 dni od objave sklepa na spletnih straneh AJPES.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa upravičenja iz pogodbe o upravljanju, prenehajo pa tudi njegova zastopniška pooblastila iz pravnih poslov, sklenjenih s tretjimi osebami. Odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepa s tretjimi osebami, pač pa učinki nastopijo šele potem, ko dotedanji upravnik, tretje osebe obvesti o zamenjavi upravnika. Zaradi zamenjave upravnika pogodbe s tretjimi ne prenehajo veljati, spremeni pa se zastopnik dolžnikov, ki je zaradi specifičnosti ureditve poslov upravljanja tudi operativni zavezanec za plačilo terjatev iz teh poslov.