Prvostopno sodišče je ocenilo, da obstajajo vsi elementi dejanskega stanu, ki je opredeljen v 2. točki 1. odstavka 19. člena ZFPPod. Ker je ugotovilo, da že prijavljena terjatev družbe M. I. d.o.o. Ljubljana presega znesek vtoževane terjatve, se je ukvarjalo le z vprašanjem obstoja te terjatve. Pri tem je pravilno kot pravno odločilno upoštevalo, da terjatev upnika M. I. d.o.o. temelji na pravnomočni sodni odločbi, plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 13/2004 z dne 11. 10. 2004.
Obveznost tožeče stranke, da ravna v skladu z določbo 10. člena ZFPPod in predlaga stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave v skladu z določbo 1. odstavka 13. člena ZFPPod, je torej obstajala ves čas ugotovljene kapitalske neustreznosti, vse od leta 1999 dalje. Ves ta čas je torej obstajalo tudi stanje protipravne opustitve dolžnih ukrepov, vse do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Zato zastaranje terjatve ni moglo začeti teči pred začetkom stečajnega postopka.
Starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok je v primerjavi z njihovo preživninsko obveznost do mladoletnega otroka manj stroga, saj je polnoletni otrok tudi sam sposoben za delo in potrebnega varstva države ne uživa več. Vendar pa to ne pomeni, da je prenehala obveza prispevati k preživljanju otroka, ki se ob tem redno šola. Polnoletni otrok je v teh letih upravičen tudi do določenega oddiha in hobijev, ne pa, da ves svoj dohodek, pridobljen s počitniškim delom, uporabi za pokrivanje najbolj elementarnih potreb, vse to pa na račun minimalnega prispevka očeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057639
OZ člen 239, 239/2, 377. ZPOMZO-A člen 1. ZPOMZO-1 člen 1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
obrestna mera pogodbenih obresti – zakonsko določena obrestna mera – oderuške obresti – pogodba o leasingu – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – kritna prodaja
Ker dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti ni v nobenem trenutku za 50 % presegla predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ni mogoče v pogodbi o leasingu dogovorjenih obresti šteti kot oderuških.
ZPP člen 8, 105a, 105a/3, 116, 116/1, 116/2, 130, 137. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
plačilo sodne takse za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse – procesna predpostavka – vročanje pooblaščencu – vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da s taksno obveznostjo ni bila seznanjena, ker plačilnega naloga od svojega pooblaščenca ni prejela.
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenih razlogov zamudila narok oziroma rok za opravo določenega procesnega dejanja. Vzrok za zamudo je opravičljiv, če ga stranka kljub zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
Ker se je toženka uprla vrnitvi tožnikovih stvari s sklicevanjem na svojo pridržno pravico, bi moral tožnik, da bi s takšnim zahtevkom uspel, dokazati ne samo, da je lastnik spornih stvari in da so te v toženkini posesti, ampak tudi, da je že poravnal toženkino terjatev iz naslova zapadle najemnine, ki jo je ob prenehanju najemnega razmerja še dolgoval toženki.
Delno plačilo, ki je posledica izvršbe, ne zadošča za prenehanje pridržne pravice.
Tožnica je plačala tuj dolg izvršiteljevemu pomočniku ob opravi izvršilnega dejanja, s trditvijo, da ga je plačala, ker jo je izvršiteljev pomočnik izsiljeval, da bi se izognila sili. Toženec ji ni zavezan vrniti vtoževanega zneska le zato, ker je upnik v izvršilnem postopku, s čimer je tožnica utemeljevala njegovo pasivno legitimacijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057678
OZ člen 131, 132, 153, 153/2. ZVCP-1 člen 103. ZPP člen 243.
prispevek oškodovanca – vožnja po pešpoti – nesreča v parku – kolesar – upoštevanje bolezenskega stanja oškodovanca – primernost dokaza z izvedencem
Ker mora odgovorna oseba sprejeti oškodovanca takšnega, kot je, in ker je ugotovljeno, da je bila poškodba sprožilni vzrok za težave, ki se prej niso manifestirale, je odveč ugibanje, kdaj bi se le-te pojavile sicer.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti
Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Kakšna ravnanja pomenijo dopustno izvrševanje služnosti, je odvisno od vsebine služnosti, pri njihovi presoji pa je treba vselej izhajati iz interesa služeče nepremičnine.
Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost.
izvenzakonska skupnost – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – materialno procesno vodstvo – nadgradnja že obstoječe trditvene podlage – pravica do izjave – odprto sojenje
Med strankami ni bilo dogovora o skupni gradnji, zato bo tožnica lahko uspela s stvarnopravnim zahtevkom le, če bo ugotovljeno, da je bila z gradnjo ustvarjena nova stvar.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057632
OZ člen 299, 299/2, 312, 312/1, 357, 357/3. ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2, 337, 337/1.
izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – regresni zahtevek – zastaranje – pobot – pričetek teka zamudnih obresti - neprerekana dejstva
Tudi v primeru regresnega zahtevka zavarovalnice nasproti svojemu zavarovancu je potrebno uporabiti določilo 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da v primeru, ko rok za izpolnitev ni določen, zamuda dolžnika nastopi šele takrat, ko izve za upnikov zahtevek.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – protipravno ravnanje države – merila za ugotovitev kršitve pravice – nerazumno dolžina sodnega postopka – vzorčni postopek
Država objektivno odgovarja za povzročeno škodo, nastalo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa je treba tudi v tem primeru ugotavljati, ali ravnala protipravno. Pri tem pa je potrebno presojati merila kot so zapletenost zadeve, ravnanje državnih oblasti, ravnanje pritožnika in pomen zadeve za pritožnika. Zgolj trajanje postopka še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Presoja (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera.
stroški postopka – predpravdni stroški – izvedensko mnenje - potrebnost stroškov – rok za izpolnitev
Stroški za pred pravdo izdelano izvedensko mnenje so potrebni, v kolikor se mnenje nanaša na dejanska vprašanja, in v tožbi drugače ni mogoče navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti.
Zapis na desni strani pristopnice „naročnik in bodoči uporabniki sprejemamo solidarno odgovornost za vse stroške, nastale z uporabo XX Card“ je jasen, tako da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo. Takšno stališče še dodatno utrjuje zapis s povečanimi črkami na vrhu pristopnice „za vse nastale stroške sta solidarno odgovorna naročnik in uporabnik kartice“. Morebitno dodatno tolmačenje ni potrebno, ampak je določilo potrebno uporabiti tako kot se glasi.
Upravičenja solastnika so smiselno enaka kot upravičenja izključnega lastnika, upoštevati je treba samo, da se izvršujejo v omejenem obsegu, v skladu z njihovimi idealnimi deleži. V okvir solastnikovih upravičenj sodi tudi možnost razpolaganja s stvarjo, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.
posredniška pogodba – nepremičninsko posredovanje – pogodbena cena – ekskluzivnost posredovanja – ničnost pogodbe – odgovornost za vsebino prodajne pogodbe
Tožeča stranka je opravljala posle posredovanja za obe pogodbeni stranki, od vsake pa zahtevala polovico posredniškega plačila, torej od vsake stranke največ 2 % prodajne vrednosti stanovanja. Da je tožeča stranka posredovala za obe strani, izhaja že iz zapisa na pogodbi, ki ga je zahtevala sama tožena stranka, in iz katerega izhaja, da tožeča stranka enakopravno zastopa interese kupca in prodajalca, ki sta oba naročitelja.
razveza zakonske zveze – ureditev stikov – način izvrševanja stikov - korist otroka – določitev preživnine za mladoletnega otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka, biti mora skladen z ustrojem življenja in imeti določen ritem.
Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.