CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068100
OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
padec na mokrih tleh – protispisnost – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sodišču utemeljeno očita nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov zaslišanja posameznih prič. Poleg tega izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj pomembnih elementov (tožnik je poiskal direktorja tožene stranke, ga obvestil o nezgodi, z njim je stopil v kontakt, zaposlene v trgovini opozoril na padec, osebje v trgovini je bilo seznanjeno s tem, da je neka oseba padla v trgovini, da je tožnik padel, sta bila seznanjena tako kandidatka za vožnjo kot tudi ocenjevalec vožnje), sodišče ni ocenilo in o tem ni razlogov v izpodbijani sodbi, zaradi česar se ne da preizkusiti.
ZZK-1 člen 161, 161/3, 161/3-1. ZPP člen 343, 343/4.
pravni interes za pritožbo
Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, torej ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je ta utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Slednje pomeni, da bi se njen pravni položaj izboljšal glede na tisto, kar je zahtevala v postopku na prvi stopnji.
Za obstoj objektivnega pogoja po 6. členu ZGD-93 se zahteva zmanjšanje premoženja, česar pa tožeča stranka ni uspela izkazati. Samo dejstvo, da kupnina s strani družbe D., d.o.o. morebiti ni bila plačana, še ne vodi do zaključka, da je bilo premoženje družbe N., d.o.o. zmanjšano, saj bi šlo zgolj za spremembo strukture premoženja (iz nepremičnine v obligacijsko pravno terjatev). Družba N., d.o.o. je tako na podlagi prodajne pogodbe imela terjatev (obligacijsko pravico) na plačilo kupnine. Ob izostanku trditev v smeri navideznosti prodajne pogodbe (oziroma zaradi prepoznih trditev v tej smeri) oziroma kupnini pod tržno ceno, je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da objektivni pogoj po 4. alineji 1. odstavka 6. člena ZGD-93 ni izpolnjen, pravilen.
ZOR člen 671, 671/1. ZPP člen 8, 154, 287, 287/4, 328.
prevozna pogodba – ekskluzija dokazov – vezanost na dokazni sklep – sadež zastrupljenega drevesa – odmera pravdnih stroškov – uspeh stranke po temelju – uspeh stranke po višini
Presoja prevoznikove odgovornosti za izgubo blaga.
preživnina za zakonca – spremenjene razmere – delitev skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju
Dejstvo, da je preživninska upravičenka po razvezni sodbi prejela 42.000,00 EUR na račun deleža na skupnem premoženju, ne predstavlja spremenjenih razmer. Spremenila se je namreč le pojavna oblika premoženja.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – opravičilo odsotnosti z naroka
Tožena stranka bi morala, da bi sodišče njene navedbe v zvezi s stroški poprave okvarjenega vozila sploh lahko obravnavalo kot pobotni ugovor, navesti znesek, ki ga uveljavlja nasproti terjatvi tožeče stranke, skupaj z morebitnimi pripadki. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče prve stopnje njenega ugovora ni moglo niti obravnavati.
posest služnosti – posest pravice – vezanost sodišča na postavljeni zahtevek
Sodišče je s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na motenje stvari, ki ga je pred tem kar samo preoblikovalo v motenje stvari namesto prvotne pravice, odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Odločalo je o zahtevku, ki ga ni bilo in s tem prekoračilo pooblastila, ki jih ima pri odločanju v pravdnem postopku.
Ker si stranki vsebino pogodbenega razmerja razlagata različno, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, da pogodbene volje strank ni ugotavljalo samo z razlago listin, ki sta ju stranki zapisali, ampak se je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov oprlo tudi na druge dokaze.
nematerialna škoda – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – nastanek škode – zapadlost odškodninske terjatve – dolžniška zamuda – plačilo zamudnih obresti
Odmera pravične denarne odškodnine.
Nastanek dolžniške zamude je odvisen od ravnanja upnika, pri čemer mora pri tako imenovanih nečistih denarnih terjatvah, kjer vsebina odškodninske obveznosti v času nastanka škode še ni jasno opredeljena, upnik postaviti konkretni denarni zahtevek, ki je ekvivalenten nedenarni škodi.
Za nastanek vtoževane nepremoženjske škode je zaradi svojega neskrbnega ravnanja odgovoren izključno tožnik sam. Vsak posameznik je najprej odgovoren sam zase in se mora najprej sam varovati škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062976
OZ člen 109, 347, 347/1, 364, 369, 369/1, 963.
subrogacija – vstop v pravice iz kreditne pogodbe – plačilo zavarovalnine – zastaranje zahtevka iz kreditne pogodbe
Z izplačilom zavarovalnine je tožeča stranka po samem zakonu, na podlagi subrogacije, vstopila v pravice N. iz kreditne pogodbe napram tožencu, ki je škodo povzročil z neplačevanjem kreditnih obveznosti. Zato posebna izjava o odstopu terjatve ni bila potrebna.
pravica do dobrega imena in časti – poseg v pravico do dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – svoboda govora – svoboda tiska – objektivna žaljivost – žaljivost v očeh povprečnega bralca – subjektivno mnenje avtorja
Svoboda tiska je nujni atribut svobode mišljenja kot svobode vsakogar in vseh ter je namenjena vsem tistim, ki v svoji intelektualni osebnosti čutijo potrebo po sporočanju svojih mnenj drugim. Svoboda izražanja je bistveno večja v primeru, ko gre za mnenje o javno objavljenem strokovnem delu.
Prvotoženec je že z izpeljavo besedne zveze „logično nemogoče“ nakazal, da ne gre za trditev, temveč za njegovo mnenje. Prvotoženec je kljub svoji osebni opredelitvi do določenih dejstev še vedno prepustil mnenje o tem bralcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057696
OZ člen 152, 152/4. ZPP člen 8, 257.
nevarna stvar – osebno vozilo – odškodninska odgovornost lastnika avtomobila – izpovedba stranke
Lastnik osebnega avtomobila kot nevarne stvari je odgovoren za škodo, ki izvira iz te stvari, le, če je to nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičeno z njo ravnati, če torej tretji ob škodnem dogodku nevarno stvar uporablja nepooblaščeno proti volji imetnika te stvari, imetnik stvari za škodo ne odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065619
ODZ paragraf 418, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464. SPZ člen 17, 17/2, 271, 271/2. ZPP člen 181.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - stavbna pravica - pravica uporabe - jezikovna razlaga pravnega posla - pritiklina - pravni interes
V spornem primeru glede na vsebino spornega sporazuma in aneksa k sporazumu pravni prednik tožečih strank ni pridobil lastninske pravice na zemljišču, temveč le pravico uporabe garaže in zemljišča pred garažo. Za pridobitev lastninske pravice zgolj na garaži brez ustreznega zemljišča ni bilo podlage v zakonski ureditvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006486
KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 285c, 285c/1, 371, 371/1-3, 371/1-9, 372, 372-1, 450a, 450b, 450c, 450č.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - pouk o posledicah priznanja krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - pravno varstvo osebe, ki se ji odvzame premoženjska korist in ki v postopku ni bila obdolžena
Ker je subjekt pogajanja in sporazuma tudi sicer le konkretni obtoženec, pa je razumljivo, da sklenjeni sporazum ne more posegati v pravice ali dolžnosti drugih obtožencev, niti ni dolžnost tožilca, da bi o posledicah sklenjenega sporazuma za druge osebe, obtoženca o tem posebej seznanil.
Po drugem odstavku 450.č člena ZKP je bilo sodišče dolžno presoditi, ali je bil sporazum sklenjen v skladu z določbami 450.a, 450.b in 450.c člena ZKP in ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 285.c člena ZKP.
Res je, da z uveljavitvijo instituta priznanja krivde ne pridejo več v poštev tiste določbe kazenskega postopka, ki se nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja, kar v primeru, ko se premoženjska korist odvzame tistemu obtožencu, ki je krivdo priznal, ne bi smelo biti problematično. Drugače pa je, ko se taka korist odvzame drugi osebi, ki v postopku ni bila obtožena in ki jo zaradi priznanja krivde obtoženca, zadenejo posledice odvzema, sama pa zaradi značilnosti postopka v dokaznem postopku ni sodelovala. Vendar takim osebam pravica do pravnega varstva zaradi opisane procesne situacije ne more biti okrnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068132
zavrnitev dokaznega predloga – leasing pogodba
V ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 24. 10. 2002 in z navedbami pooblaščenca na naroku dne 6. 5. 2009 je toženka potrdila obstoj pogodbene obveznosti, zato je prvo sodišče utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa, saj glede na trditve toženke ni bil potreben, predlog za zaslišanje tožnice pa ni bil (substancirano) podan.
Toženka ni v celoti izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj ni plačala vseh obrokov po pogodbi, zato jo je prvo sodišče pravilno obsodilo na plačilo preostalega dela pogodbene obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063004
ZTLR člen 12, 12/2. ZNP člen 7, 7/2. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 66, 66/3, 257. ZPP člen 196.
stavbišče – družbena lastnina – pravica uporabe – obstoj lastninske pravice na stavbišču – prenos pravice na hiši in stavbišču – stalna pravica – enotno sosporništvo
Predmet pogodbe ni bila le hiša (kot zemljiškoknjižno telo II), temveč tudi sama parcela – stavbišče, na katerem stoji hiša. Tudi v skladu z zakonsko ureditvijo, ki je veljala v času družbene lastnine, je bilo mogoče pravico uporabe na zemljišču prenesti le skupaj s stavbo na njem.
Določba 257. člena SPZ ureja ex lege nastale primere stavbne pravice, kot odmik od siceršnjega načela superficie solo cedit. Ureja primere, ko sta lastnik hiše in lastnik zemljišča pravno veljavno lahko postali različni osebi in ne primerov, ko je bila predmet prodaje celotna parcela (stavbišče in hiša).
Tožene stranke niso enotni sosporniki, da bi bilo mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike, upoštevaje, da lahko vsak solastnik razpolaga samostojno, brez soglasja drugih solastnikov, s svojim solastnim deležem in še posebej zato, ker so solastniki stavbišča, ki so pridobivali solastne deleže na različnih pravnih podlagah in v različnih časovnih trenutkih, lahko imeli nedobroveren ali pa dobroveren odnos glede tega ali je bilo tudi stavbišče že pred vknjižbo preneseno na pravnega prednika tožečih strank, s čimer imajo sedaj lahko tudi na različen način (ne)varovane svoje stvarnopravne položaje v razmerju do tožečih strank.
Zahteva, da bi moralo sodišče v vsaki fazi postopka stranke seznanjati o vseh delih odločitve, je pretirana. Poleg tega sodišče odloči o (ne)obstoju nekega dejstva na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in uspeha celotnega dokaznega postopka, zato v fazi, ko dokazni postopek še ni končan, sodišče takšne ocene niti ne more podati.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavljajo odvetniški stroški za sestavo poziva na plačilo dolga materialno škodo. Gre za stroške, ki so nastali pred postopkom in zaradi postopka.
Avalist, ki je menico podpisal kot bianco menico, lahko v menični pravdi uveljavlja ugovore iz osnovnega posla, zaradi katerega se je menično zavezal nasproti meničnemu upniku, ki je hkrati upnik iz temeljnega razmerja.