določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristanskost sodišča - ugoditev predlogu
Splošno znano je, da se sodniki (istega oddelka) med seboj poznajo, družijo, videvajo in sodelujejo. Že okoliščina, da je na oddelku sodišča, ki naj bi odločalo v pritožbenem postopku, kot sodnica zaposlena žena udeleženca postopka, bi razumnemu zunanjemu opazovalcu zmogla vzbuditi resen dvom v nepristranskost sojenja tega sodišča. Toliko bolj to velja, ko gre za vodjo oddelka, tj. osebo, ki bdi nad zaposlenimi, skrbi za njihovo delo in jih med seboj povezuje.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - položaj stranskega udeleženca
Pritožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči (BPP) ni stranka postopka odmere odvetniških stroškov za BPP. To je lahko le izvajalec BPP, v obravnavanem primeru odvetniška družba, ki je bila imenovana za izvajanje storitve BPP.
Pritožniku v postopku odmere stroškov ne pripada položaj stranke postopka, ampak bi mu pripadal le položaj stranskega udeleženca, kar pomeni, da bi se udeleževal "tujega" postopka, ki ni bil uveden na njegovo zahtevo ali zoper njega in njegova varovana pravica ni identična pravici ali obveznosti, ki je predmet zadevnega upravnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085755
ZPP člen 351, 351/2, 339/2, 339/2-8, 399. URS člen 22, 25. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4(2). ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - sodba presenečenja
V zadevi je presojana pravilnost procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ki je ob upoštevanju novejše sodne prakse pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njeno korist.
V času izdaje prvostopenjske sodbe je bila ustaljena sodna praksa sodišč, tudi Vrhovnega, drugačna. Revidentka se v odgovoru na pritožbo do stališč, izoblikovanih v kasneje oblikovani sodni praksi, ni mogla izreči. Pritožbeno sodišče pa ji tega tudi ni omogočilo v pritožbenem postopku z uporabo ene od možnosti, ki jih ponuja drugi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku. Odločitev o pritožbi je vseeno utemeljilo s stališči novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je sledilo stališčem Sodišča EU o razlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj. Pri tem je vprašanje, ali je bila ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost banke, ključnega pomena za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog je vsebinsko prazen in se v pretežni meri osredotoča na predstavitev dejanskega stanja in izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Izostane pojasnilo, zakaj tožnica meni, da je sodišče druge stopnje zastavljeno vprašanje rešilo napačno in se z razlogi, ki jih je slednje navedlo, ne sooči. Pravna pravila, ki naj bi jih sodišče prekršilo, so le navržena oz. posredno razvidna iz nekonkretiziranih očitkov. Ob tem se tožnica osredotoča le na lastno zadevo in ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085747
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 351, 351/2, 399. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
V zadevi je presojana pravilnost procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ki je ob upoštevanju novejše sodne prakse pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njeno korist.
V času izdaje prvostopenjske sodbe je bila ustaljena sodna praksa sodišč, tudi Vrhovnega, drugačna. Revidentka se v odgovoru na pritožbo do stališč, izoblikovanih v kasneje oblikovani sodni praksi, ni mogla izreči. Pritožbeno sodišče pa ji tega tudi ni omogočilo v pritožbenem postopku z uporabo ene od možnosti, ki jih ponuja drugi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku. Odločitev o pritožbi je vseeno utemeljilo s stališči novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je sledilo stališčem Sodišča EU o razlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj. Pri tem je vprašanje, ali je bila ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost banke, ključnega pomena za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00084872
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22, 23, 155. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani revizijski predlog v pretežnem delu obsega zgolj opis dogajanja. Utemeljitev predloga, ki bi morala predstavljati jedro, je nesorazmerno kratka in vsebinsko prazna. Tožnica zgolj parafrazira predlagana revizijska vprašanja in ob tem splošno navaja, da so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse ter enotno uporabo prava. Odločitvi drugostopenjskega sodišča pavšalno nasprotuje. Z razlogi se tožnica ne sooči, prav tako ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja pa se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Kopru, na čigar območju je nasprotna udeleženka nastanjena.
Konkretne okoliščine primera ne utemeljujejo sklepa o neskrbnem ravnanju vzgojiteljice. Otrok se je umiril, ko ga je toženka posedla v desni kot med steno previjalne mize - daleč stran od prostega roba (torej robnih dveh stranic previjalnega pulta). V roke mu je dala kremo in zapela pesmico. Z desno roko ga je držala za nogico, ko je z drugo roko segla po čisto pleničko. Ob tem je bila ravno sklonjena v levo. Tedaj se je močno odrinil in padel s previjalne mize mimo toženkine desne roke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrženje predloga
Predlogu za delegacijo pristojnosti, ki ga nasprotni udeleženec vlaga le dobre tri mesece po zavrnitvi prejšnjega predloga, prilaga različne dokumente, ki naj bi utemeljevali zatrjevane kršitve, predvsem zlobnost in maščevalnost razpravljajoče sodnice. V novem predlogu nasprotni udeleženec ne navaja nobenih vsebinsko bistveno drugačnih oziroma novih okoliščin, temveč gre le za kopičenje pavšalnih vlog, ki jih preveva odklonilen odnos do sodstva kot celote. Obravnavani predlog za delegacijo pristojnosti je v pravno bistvenih prvinah zato enak pred kratkim vloženemu in gre za pravno identično vlogo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - večje sodišče - stranka zaposlena na sodišču - zavrnitev predloga
Pristojno sodišče v predlogu ni navedlo konkretnih okoliščin, ki bi kazale na prijateljstvo predlagateljice postopka z razpravljajočo sodnico ali drugimi sodniki pristojnega sodišča. Po javno dostopnih podatkih imata sodišči v Kopru skupaj približno 150 zaposlenih in nekaj manj kot 40 sodnikov. Ob takšnem številu predlagateljica težko ohranja več kot bežno (splošno) poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - sprememba naslova - zavrnitev predloga
Nezaupanje v sodišče ter v zvezi s tem sprožen postopek za izločitev vseh sodnikov, ne utemeljuje prenosa pristojnosti.
Prenosa pristojnosti ne utemeljuje niti naknadna sprememba naslova stranke.
ZPP člen 11, 67. ZDZdr člen 46, 47, 48. ZNP-1 člen 42.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - razlogi ekonomičnosti - prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga
Vendar pa okoliščina bivanja v zavodu na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, ko je premoščanje razdalje iz dejanskega bivališča za naslovno sodišče nesorazmerno obremenjujoče. V nasprotnem primeru pa Vrhovno sodišče predlog zavrne.2 V obeh navedenih zadevah je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo in posebej poudarilo, da mora iti za kvalitativno prostorsko razdaljo, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00084829
ZD člen 142. OZ člen 131.
posredni oškodovanci - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo odločitev iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022?
predlog za predhodno odločanje SEU - nedovoljen revizijski razlog - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče presodilo, da je bil sporazum veljavno sklenjen in da do odločitve toženke o izdaji dovoljenja ni prenehal veljati. To pomeni, da vprašanje predlagateljice, iz katerega izhaja predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije, temelji na drugačnem dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo Upravno sodišče. Povedano drugače: predlagateljica s tem vprašanjem, kot je zastavljeno, v bistvu izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Po drugem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato predlagano vprašanje ni upoštevno za rešitev spora.