kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija - kaznivo dejanje - drugo spolno dejanje
Da neko dejanje izpolnjuje zakonski znak "drugo spolno dejanje", mora iti za fizičen poseg v spolno integriteto oškodovanca, ki izhaja iz spolne pobude. Pri tem pa ni bistveno, da pride do fizičnega posega na intimnih delih telesa. Drugostopenjsko sodišče je - skladno z dognanji kazenskopravne teorije - obravnavano dejanje obsojenca utemeljeno opredelilo kot t. i. spolno ambivalentno ravnanje, ki izpolnjuje zakonski znak "drugo spolno dejanje". Pri tem gre za ravnanje, ki ni nujno tipično niti spolno niti nespolno (kazenskopravna teorija kot učbeniški primer izpostavlja pretepanje golih deklet), njegova spolna narava pa je močno odvisna od vsakokratnega družbenega in psihološkega konteksta. Skladno s temi teoretičnimi dognanji je potrebno ugotoviti, da v našem kulturnem prostoru že držanje za roke in objemanje okoli vratu med moškim in žensko, ki nista v takšnem ali drugačnem tesnejšem čustvenem odnosu, ni običajno. Še bolj neobičajno pa je poljubljanje po licu oz. obrazu ter držanje oz. gnetenje kolena med moškim in žensko. Kljub temu, da to niso najbolj tipična spolna dejanja (kot je dotikanje spolnih organov, prsi, zadnjice), predstavljajo takšna dejanja fizičen poseg v spolno integriteto. Še posebej glede na - s strani prvostopenjskega sodišča ugotovljene - občutke, ki jih je oškodovanka pri tem doživljala, bilo ji je zelo neprijetno ter gnusno. Upoštevaje navedeno po presoji Vrhovnega sodišča obsojencu očitano dejanje tako nedvomno predstavlja t. i. spolno ambivalentno ravnanje, ki je bilo storjeno z namenom zadovoljevanja spolnih potreb, kar pomeni, da je zakonski znak "drugo spolno dejanje" v obravnavanem primeru izpolnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00085188
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3. ZKP člen 151, 151/1, 344, 344/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - prisluškovanje in opazovanje v tujem prostoru - naključno pridobljen dokaz - doktrina plain view - dokazi, pridobljeni v tujini - hudodelska združba - obrazloženost odredbe - sprememba obtožnice
Za dopustnost dokaza je odločilno, da organ pregona ob izvajanju odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe nenamerno in nepričakovano naleti na dokaz zoper tretjo osebo, na katero se ukrep de facto ne sme osredotočiti. Z drugimi besedami povedano; dokazi zoper tretjo osebno ne bodo dovoljeni, če bodo izvajalci odredbe zlorabili odredbo za zbiranje dokazov zoper tretjo osebo.
Presoje skladnosti delovanja tujih pravosodnih organov s tujo zakonodajo ne morejo opravljati naša sodišča in je naše sodišče pristojno le preveriti, če je imelo dejanje tujih organov zakonito podlago in, da se sodna odločba lahko opira na dokaze, pridobljene v tujini, razen če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic. Sodišče v Sloveniji tako ne presoja meril obrazloženosti odredb v tujini.
spor o pristojnosti - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija - sedež pravne osebe
Čeprav je v dejanskem opisu v izreku prekrškovne odločbe naveden tudi neposredni storilec, ki je opravljal prevoz blaga iz smeri Laško proti Rimskim Toplicam ter bil ustavljen in kontroliran v neposredni bližini stavbe Udmat 1, to za ugotovitev o krajevni pristojnosti v zadevi ni odločilno. V zadevi je kot storilka prekrška obravnavana zgolj pravna oseba s samostojnim očitkom, ki ni pogojen s krajem ustavitve in kontrole neposrednega storilca, temveč z dolžnim nadzorstvom, ki bi moralo biti opravljeno že na sedežu pravne osebe, tj. v Ljutomeru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je stečajna dolžnica, ki je skupaj s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja vložila tudi predlog za odpust obveznosti, zaposlena na pristojnem sodišču, v okoliščinah konkretne zadeve lahko vpliva na videz nepristranskosti pristojnega sodišča in je tako podan utemeljen razlog za prenos pristojnosti.
ZDSS-1 člen 1, 5, 5/1, 5/1-č. ZPP člen 32, 32/1. ZDR-1 člen 8, 200, 200/5.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - izbira direktorja - neizbran kandidat - kršitev prepovedi diskriminacije
Ker tožnik v postopku izbire direktorja gospodarske družbe (toženke) v odnosu do nje nima položaja kandidata za prosto delovno mesto, pač pa (zgolj) položaj kandidata za direktorja, ni mogoč zaključek, da takšen spor izvira iz postopka zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za katerega je na podlagi točke č) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
Ker toženka v obravnavanem sporu v razmerju do tožnika ni v položaju delodajalca, ne pride v poštev niti določba petega odstavka 200. člena ZDR-1. Enako velja za določbo 8. člena ZDR-1, ki opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca napram kandidatu oziroma delavcu v primeru diskriminacije ali trpinčenja. Ker torej ne gre za spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za rešitev tega spora ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 101-1, 267.
predlog za predhodno odločanje SEU - koneksnost - preuranjen predlog - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Upravno sodišče je odločbo Agencije zoper tožečo stranko razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo Agenciji v nov postopek zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev procesnih določil (kršitev pravice do izjave, izostanek razlogov o bistvenih okoliščinah, nasprotje med razlogi). Agencija v predlogu ne poda nobenih konkretnih trditev, iz katerih bi bilo mogoče razumno izpeljati, zakaj bi bila v tej fazi postopka (delna razveljavitev odločbe zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev postopka) potrebna razlaga določila 101(1) člen PDEU s strani Sodišča EU. Zato je predložitev navedenih vprašanj glede razlage 101(1) člena PDEU v tej fazi postopka vsaj preuranjena.
Morebitni odgovor Sodišča EU na to vprašanje v ničemer ne bi vplival na odločitev o predlogu za dopustitev revizije in niti na morebitno kasnejšo revizijo.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu morajo biti razvidne okoliščine, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa za izid postopka v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote, torej za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
dopuščena revizija - škoda, storjena s kaznivim dejanjem - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v pravdi - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - kapitalizirane zakonske zamudne obresti - zastaranje terjatve iz naslova obresti - ugoditev reviziji
Kadar je škoda storjena s kaznivim dejanjem, je zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve odvisen od zastaralnega roka, določenega za pregon kaznivega dejanja, razen v primeru, ko je ta krajši od roka, v katerem zastara odškodninska terjatev. V tem primeru je kazenskopravni zastaralni rok daljši od obligacijskega, zato je treba za presojo zastaranja predmetne terjatve uporabiti določbe 353. člena OZ.
Predmetni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti je po naravi stvari neposredno zvezan s kaznivim dejanjem oziroma s škodo, ki je nastala s kaznivim dejanjem. Zastaralni rok za zamudne obresti je tri leta (347. člen OZ). Ker pa je do škode, nastanka zamude in začetka teka zakonskih zamudnih obresti prišlo v posledici storitve kaznivega dejanja, tudi za zakonske zamudne obresti velja daljši zastaralni rok iz 353. člena OZ, ki je v konkretnem primeru 10 let od storitve kaznivega dejanja. Odškodninski zahtevek po 353. členu OZ zaobjema tudi (kapitalizirane) zamudne obresti od premoženjske škode, ki je nastala s kaznivim dejanjem. V tej reviziji sporna terjatev iz naslova kapitaliziranih zamudnih obresti od v kazenskem postopku prisojenega zneska premoženjskopravnega zahtevka glede na navedeno ni zastarala.
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - nastanek spora - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Okrožno sodišče v Kopru, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je poslalo dopis Vrhovnemu sodišču s predlogom za določitev Okrajnega sodišča v Piranu. To sodišče pa svoji pristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi (še) ni nasprotovalo. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev v višini 2.800,21 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti. Osmi odstavek 458. člena ZPP izrecno določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije.
Iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v takšni procesni situaciji, kot jo ureja navedeni člen in je podana tudi v predmetni zadevi, odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom prekliče. Zakon torej sodišču ne dopušča diskrecije in možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je sodišče to dolžno storiti.
KZ člen 261, 261/3, 267, 267/1, 267/3. ZKP člen 15, 299, 344, 426, 426/2. URS člen 22.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nadaljevano kaznivo dejanje - zloraba pravice - državni tožilec - sprememba obtožnice - nedopustna razpolaganja - absolutno zastaranje kazenskega pregona - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotja med razlogi - ugotovitvena sodba
Sodišče ima tekom postopka na voljo instrumente, s katerimi spremembo obtožnice sprejme ali zavrne, kajti če prepozna, da državni tožilec zlorablja pravice, takšno spremembo sme (celo mora) zavrniti in ji odreči vse procesne učinke. To mu na zakonski ravni zapoveduje 15. člen ZKP, hkrati pa to izhaja iz ustavne pravice do poštenega postopka po 22. členu Ustave. Predmeta obtožbe v tem primeru torej ne sme obravnavati po takšni nezakonito spremenjeni obtožnici, temveč po prvotni. V tem primeru mora v okviru procesnega vodstva presoditi, ali sprememba obtožnice pomeni zlorabo pravic, in v kolikor je odgovor na to vprašanje pritrdilen, takšne spremembe obtožnice ne sme dopustiti oziroma jo mora zavrniti, s sklepom procesnega vodstva na podlagi 299. člena ZKP (v zvezi s 15. členom ZKP in 22. členom Ustave) ter postopek nadaljevati po prvotni obtožnici. S tem tudi ne more priti do nedopustne situacije, ko bi znotraj istega kazenskega postopka glede istega historičnega dogodka razpolagali z dvema (veljavnima) obtožnicama hkrati, prav tako pa učinki dotedanjega dokaznega postopka, katerega potek je narekovala prvotna obtožnica, niso izničeni. Navedeno mora sodišče zaradi učinkovitega izvrševanja pravice do obrambe storiti čimprej in najkasneje (ne šele najprej) ob izdaji sodbe, pri čemer mora ves čas paziti na spoštovanje ustavno zajamčenih pravic udeležencev v postopku. Ključnega pomena je namreč, da so vsi udeleženci ves čas postopka - zlasti od modifikacije dalje - seznanjeni s tem, katera obtožnica oziroma katera verzija obtožnice (bodisi prvotna bodisi spremenjena) predstavlja relevantno podlago za vodenje kazenskega postopka. Ko je slednje nedvomno znano že tekom postopka, je ustvarjanje položaja negotovosti strank tik do izdaje sodbe nedopustno.
Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah presodilo, da je opis dejanja treba brati kot celoto z vsemi njenimi sestavnimi deli, vključno s sicer neobveznim abstraktnim delom. Zatrjevanje zgolj civilnopravno relevantne neizpolnitve obveznosti je v obravnavani zadevi preseženo z zatrjevanjem, da (i) naj bi obdolženec že ob sklenitvi posla vedel, da obveznosti ne bo izpolnil, kar pomeni, da naj bi že ob sklenitvi pogodbe ravnal z miselnim pridržkom (mentalno rezervacijo), ki naj bi jo prikril nasprotni stranki; (ii) da naj bi prikril nezmožnost plačila zaradi slabega finančnega stanja družbe in (iii) da naj računa po njegovi izdaji skladno s prvotnim namenom niti delno ne bi plačal, prav tako pa ni poskrbel za njegovo plačilo z asignacijo.
poslovna goljufija - opis dejanja - zakonski znaki - preslepitev
Posameznih okoliščin iz opisa dejanja ni mogoče presojati izolirano, torej, ali vsaka zase konkretizira preslepitev, temveč vselej celovito. Vse okoliščine skupaj, kot izhajajo iz obravnavanega opisa, po presoji Vrhovnega sodišča ustrezno konkretizirajo obdolženčevo preslepitev in njegov krivdni odnos. Najprej s trditvijo, da je storilec že od vsega začetka vedel, da obveznosti ne bo izpolnil, ki pa je nadalje opisana s konkretnimi ravnanji, ki kažejo na storilčev način razpolaganja s sredstvi družbe (ko, čeprav je družba imela denarna sredstva, za plačilo oškodovancu nikoli, niti delno, ni poskrbel, je pa sredstva na različne načine porabljal za druge namene, tudi za dajanje posojil povezani družbi in dvigovanje gotovine) in iz katerih je mogoče sklepati, da je bila obdolženčeva zaveza o izpolnitvi obveznosti lažna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00084829
ZD člen 142. OZ člen 131.
posredni oškodovanci - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo odločitev iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022?
predlog za predhodno odločanje SEU - nedovoljen revizijski razlog - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče presodilo, da je bil sporazum veljavno sklenjen in da do odločitve toženke o izdaji dovoljenja ni prenehal veljati. To pomeni, da vprašanje predlagateljice, iz katerega izhaja predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije, temelji na drugačnem dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo Upravno sodišče. Povedano drugače: predlagateljica s tem vprašanjem, kot je zastavljeno, v bistvu izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Po drugem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato predlagano vprašanje ni upoštevno za rešitev spora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - sprememba naslova - zavrnitev predloga
Nezaupanje v sodišče ter v zvezi s tem sprožen postopek za izločitev vseh sodnikov, ne utemeljuje prenosa pristojnosti.
Prenosa pristojnosti ne utemeljuje niti naknadna sprememba naslova stranke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrženje predloga
Predlogu za delegacijo pristojnosti, ki ga nasprotni udeleženec vlaga le dobre tri mesece po zavrnitvi prejšnjega predloga, prilaga različne dokumente, ki naj bi utemeljevali zatrjevane kršitve, predvsem zlobnost in maščevalnost razpravljajoče sodnice. V novem predlogu nasprotni udeleženec ne navaja nobenih vsebinsko bistveno drugačnih oziroma novih okoliščin, temveč gre le za kopičenje pavšalnih vlog, ki jih preveva odklonilen odnos do sodstva kot celote. Obravnavani predlog za delegacijo pristojnosti je v pravno bistvenih prvinah zato enak pred kratkim vloženemu in gre za pravno identično vlogo.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani revizijski predlog v pretežnem delu obsega zgolj opis dogajanja. Utemeljitev predloga, ki bi morala predstavljati jedro, je nesorazmerno kratka in vsebinsko prazna. Tožnica zgolj parafrazira predlagana revizijska vprašanja in ob tem splošno navaja, da so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse ter enotno uporabo prava. Odločitvi drugostopenjskega sodišča pavšalno nasprotuje. Z razlogi se tožnica ne sooči, prav tako ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.