Za to, da osebe nemške narodnosti niso pridobile jugoslovanskega državljanstva, je obstajal razlog, to je: njihova nelojalnost. Novela ZDrž je bila uveljavljena 4.12.1948 (glej 3. člen novele ZDrž). Ko je slovenski zakonodajalec sprejel ZDen, pa ZDrž že ni več veljal, čeprav še vedno učinkuje prav v zvezi z denacionalizacijo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke): "Vendar pa je treba ugotoviti, da takšna ureditev (glede državljanstva oseb nemške narodnosti) ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima".
pripor - ponovitvena nevarnost - prejšnje življenje obdolženca - predkaznovanost - vrsta kaznivih dejanj - kazenski postopki v teku - domneva nedolžnosti
Pri presoji, ali je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, je dopustno upoštevati obdolženčevo kaznovanost za kazniva dejanja druge vrste kot je tisto, katerega je obdolžen, in zoper njega vodene ter nedokončane kazenske postopke.
ugovor zoper opomin – zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse
Opomin za plačilo sodnih taks ni akt, zoper katerega bi bilo mogoče vložiti pritožbo, zato se ugovor zoper opomin šteje za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodnih taks.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - ZUS-1 - težko popravljiva škoda - javna korist
Res je, da se ukrepi gradbenih inšpektorjev izrekajo zaradi varovanja javne koristi, ki je tudi v preprečevanju nezakonitih posegov v prostor, saj slednji že zato, ker so narejeni brez ustreznih upravnih dovoljenj, lahko predstavljajo nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Ker pa v konkretni zadevi težko popravljiva škoda ni izkazana, tudi ni mogoče v skladu z 2. odstavkom 32. člena ZUS-1 presojati prizadetosti javne koristi.
pooblaščenec - pravna ali fizična oseba - odprava pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Ker torej lahko pravno osebo zastopa v upravnem sporu v skladu s citirano določbo 3. odstavka 87. člena ZPP samo fizična oseba, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožečo stranko pravilno pozvalo, da svojo nepopolno tožbo dopolni v odmerjenem roku. Ker tožeča stranka nepopolne tožbe ni dopolnila, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se njena tožba zavrže, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS18613
ZPP člen 146.ZUS-1 člen 72, 76, 82.
upravni spor - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - Uredbo Sveta (ES), št. 1348/2000 z dne 29.5.2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah
Pritožbeno sodišče, glede na tožnikovo pritožbeno navedbo, da so določbe 146. člen ZPP v nasprotju z Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29.5.2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, pojasnjuje, da gre v konkretnem upravnem sporu za vročanje pisanj po navedenih določbah ZPP, ki se uporabljajo v zvezi z vprašanji postopka, ki niso urejena z ZUS-1 in se uporabljajo primerno. V upravnih sporih pa ne gre za vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, pač pa v upravnih zadevah.
azil - pospešeni postopek - preganjanje - uporaba Direktive - glavna obravnava
V pospešenem azilnem postopku se odloči tudi, če je iz prošnje za azil očitno, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje. Ta pogoj je podan, ko prosilec za azil zatrjuje take okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja.
azil - zavrnitev prošnje - družinsko nasilje - zaščita v izvorni državi
Družinsko nasilje bi sicer lahko bilo razlog za zaščito v obliki azila, če bi to nasilje bilo osnovano na podlagi vere, narodnosti, rase, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini ter če obstojijo drugi pogoji, relevantni po ZAzil. V obravnavanem primeru (mačeha muslimanske vere je domnevno preganjala pastorko, ki si je našla partnerja Srba pravoslavne vere) pa ni pogojev za azil, ker prosilka niti ni prosila za zaščito v izvorni državi Srbiji, ki dokazano nudi tudi zaščito pred tovrstnim preganjanjem.
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZLPP člen 10, 11, 11/1, 15. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 208, 208/1, 215, 215/1.
denacionalizacija zemljišč - lastninsko preoblikovanje - vključitev nepremičnine v program lastninskega preoblikovanja - vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja - predlog za izdajo začasne odredbe - prepozen predlog - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine - delna odločba o denacionalizaciji - pogoji za izdajo delne sodbe - ugoditev pritožbi - bistvena kršitev določb upravnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik ne uveljavlja več zahtevkov temveč en sam zahtevek, ki je pogojen z vrnitvijo nezazidanih stavbnih zemljišč v last in posest, oziroma podrejeno, s plačilom odškodnine. Zahtevani obliki vračanja premoženja, ne predstavljata samostojnih zahtevkov, sta pa bistven in nujni sestavni del odločbe, s katero se odloči o samem denacionalizacijskem zahtevku. Ker v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za izdajo delne odločbe, bo morala tožena stranka izdati odločbo, s katero bo rešila predmet postopka v celoti.
Odločitev, da se sporno zemljišče ne vrne v naravi, temelji na stališču, da tožnik ni pravočasno do 7.6.1993 (11. člen ZLPP) vložil zahteve za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka. Ker je bilo zemljišče, ki ga v denacionalizacijskem postopku zahteva tožnik, nesporno izločeno iz otvoritvene bilance podjetja (zavezanca za vrnitev), dejansko stanje glede možnosti vrnitve v naravi ni popolno ugotovljeno. Ne glede na to, da izločitev iz otvoritvene bilance temelji na začasni odredbi, ki so jo pravočasno vložili pravni nasledniki D. D. (in se ne nanaša na zemljišče, ki ga zahteva tožnik), tožnikovega primarnega zahtevka (vrnitev stvari v naravi), ob dejstvu, da zemljišče ni bilo olastninjeno, ni mogoče zavrniti s sklicevanjem le na 15. člen ZLPP. Iz podatkov spisa ni razvidno kakšna je bila usoda zemljišča po njegovi izločitvi iz otvoritvene bilance in prenosu na Slovensko razvojno družbo, ta podatek pa je lahko ključen za odločanje o zadevi v nadaljnjem postopku.
imenovanje javnega uslužbenca v naziv - začasna odredba - ZUS-1 - težko popravljiva škoda
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica, zgolj z navajanjem postopkov, ki jih bo zaradi izpodbijane odločitve moral opraviti njen delodajalec, brez zatrjevanja in dokazovanja, kakšna škoda ji bo morebiti s tem nastala, tudi ni kot verjetno izkazala potrebe za začasno ureditev stanja glede na pravno razmerje, ki je urejeno z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).
povrnitev stroškov postopka - spor o zakonitosti upravnega akta - odločba ustavnega sodišča
Zaradi spremembe predpisa v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS je treba spremeniti odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in odločiti tudi o stroških pritožbenega postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - evropski nalog za prijetje in predajo - organ, ki presoja obstoj utemeljenega suma - pripor - ekstradicijski pripor
V ZENPP je vprašanje pravnih sredstev (rednih in izrednih) posebej urejeno na način, ki ni v nasprotju s 25. členom Ustave, saj je strankam zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, zato ne pride v poštev smiselna uporaba ZKP, po kateri bi imel obdolženec pravico do izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočni sklep o priporu, izdanem po določbah ZENPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23496
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/1-1, 424, 424/1.KZ člen 133, 133/1, 146, 146/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba pravne kvalifikacije - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - opis kaznivega dejanja - grdo ravnanje - lahka telesna poškodba - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Neskladje v izreku sodbe med abstraktnimi zakonskimi znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in dejanskim opisom, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja grdega ravnanja, ob dejstvu, da je sodišče kaznivo dejanje pravno opredelilo po milejši določbi, ni take narave, da bi bila sodba s tega vidika nezakonita. Opis dejanja, v katerem je navedeno, da je obsojenec s pestjo močno udaril v zatilje oškodovanca, po naravi stvari vsebuje tudi navedbo, da je s tem prizadel njegovo telesno celovitost.
dokazni postopek - dokazni predlog - izvajanje dokazov v korist obdolženca - prosta presoja dokazov - dokazni predlog v pritožbi - izvedenstvo
Čeprav Zakon o kazenskem postopku ne sankcionira opustitve pojasnila, zakaj je obramba dokazne predloge podala šele v pritožbi, pa je dejanski položaj stranke v zvezi s trditvenim bremenom, ko mora izkazati verjetnost uspeha dokaza, v tej fazi postopka težji.
začasna odredba - ZUS-1 - težko popravljiva škoda - izpad dohodka - prizadetost javne koristi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je materialna škoda (če seveda obstoja) praviloma popravljiva. V zvezi s tem je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi bila škoda (naknadna izterjava razlik v cenah) "težko popravljiva". Tožeča stranka bi namreč, glede na klavzulo v svoji ponudbi za medomrežno povezovanje z njenim javnim mobilnim omrežjem, navedeno razliko v cenah s svojimi pogodbenimi partnerji lahko poračunala.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 272, 272/2, 371, 371/2.
pripor - pogoji za pripor - ponovitvena nevarnost - kazenski postopki v teku - domneva nedolžnosti - podaljšanje pripora - preizkus po uradni dolžnosti - pravice obrambe
Na obstoj ponovitvene nevarnosti je mogoče sklepati na podlagi kazenskih postopkov, ki so zoper obdolženca še v teku in s tem sodišče ne krši ustavno zagotovljene pravice domneve nedolžnosti.