Ker je revidentka uveljavljala zgolj revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, je revizijsko sodišče pri odločanju o pravilnosti uporabe materialnega prava vezano na tista relevantna dejstva, ki so predstavljala podlago odločanja pritožbenega sodišča.
SZ člen 8, 12, 13, 14. ZTLR člen 20, 21, 24, 25, 26, 33.
etažna lastnina - sprememba skupnih prostorov v etažno lastnino - pisna pogodba - solastnina - gradnja na tujem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice - identiteta hiše
Tožnika sta kot etažna lastnika v soglasju z drugim etažnim lastnikom gradila na podstrešju, ki je skupni prostor v solastnini etažnih lastnikov. Glede na nedobrovernost tožnikov kot graditeljev je treba pravne učinke presojati kot gradnjo na tujem zemljišču po 25. členu ZTLR. Drugi etažni lastnik, ki je dovolil gradnjo, ne more zahtevati zase lastninske pravice niti porušitve zgrajenega, temveč le izplačilo prometne cene njegovega solastniškega deleža skupnega premoženja. Graditeljema pa pripada lastninska pravica na spornem delu stavbe.
ZKP člen 372, 372/1-1, 394, 394/1.KZ člen 255, 255/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - predmet izpodbijanja - izrek pravnomočne sodbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - oprostilna sodba - obstoj kaznivega dejanja - tihotapstvo
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče izpodbijati le odločitve pravnomočne sodbe, izražene v izreku sodbe, ne pa razlogov sodbe samih zase (četudi so zmotni oziroma nepravilni).
ZPP člen 13, 339, 339/1, 350, 350/2.ZOR člen 132, 132/2.
vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka uveljavljanje postopkovne kršitve šele v reviziji - ugotovitev obstoja solastninske pravice na nepremičnini - razdrtje pogodbe - kondikcijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - posest nepremičnine - sklepčnost tožbe
Vezanost sodišča na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja zajema samo tisto, kar sporoča sam izrek pravnomočne odločbe. Dejstva, ki jih sicer zajemajo objektivne meje pravnomočnosti, pa v ta krog ne spadajo in glede njih veljajo splošna pravila civilnega postopka o dokazovanju.
Tožnik, ki v pritožbi ni grajal nepravilne uporabe načela o vezanosti na pravnomočno odločbo o rešitvi prehodnega vprašanja, se ne more na to kršitev sklicevati šele v reviziji - pa čeprav je videti, kot da je pritožbeno sodišče to kršitev ponovilo - s tem, ko je navedlo, da "posredno iz razlogov sodbe izhaja neutemeljenost tega tožbenega zahtevka, ker iz citirane pravnomočne sodne odločbe izhaja neplačilo kupnine". To je vsekakor smelo (in celo moralo) storiti, ko je odgovorilo na pritožbeni očitek (ki seveda ni bil tak, kot je revizijski: da se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na obrazložitev sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani", kar očita šele v reviziji, pač pa), da sodba prve stopnje nima razlogov za zavrnitev kondicijskega zahtevka in da je dokazna ocena glede dejstev, ki so pomembna za odločanje o tem zahtevku, pomanjkljiva.
Z razdrtjem pogodbe je prodajalki nastal samo kondicijski zahtevek (na vrnitev prodane nepremičnine - pravno, kar pomeni zemljiškoknjižno, in dejansko, kar pomeni izročitev v posest). Do takrat pa kupcu tudi ni mogel nastati morebiten obogatitveni (verzijski) zahtevek za povrnitev stroškov, ki jih je imel z vlaganji v nepremičnino. Ker ne zatrjuje, da bi bila sporna nepremičnina vrnjena, in ob dejstvu, da jo ima še vedno v posesti, zato (zaenkrat) še nima obogatitvenega zahtevka. Tako kot nepremičnina še ni prešla (oziroma se vrnila) v last prodajalke (toženke), tudi vlaganja v njo pravno in dejansko obstajajo tam, kjer so bila - pri tožniku.
ZUS-1 - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati tistih aktov, ki odpravijo ali razveljavijo upravni akt, postopek odločanja pred pristojnimi upravnimi organi pa se nadaljuje na podlagi vrnitve v ponovno odločanje.
ZIKS člen 145, 145a.ZDen člen 42, 42/1, 44, 44/1, 44/3, 44/6, 85, 85/1, 85/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišča, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg in oblike vračanja premoženja - odškodnina - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - načrt stanovanjske in komunalne gradnje - predvidenost zemljišča za zazidavo
Komunalna opremljenost zemljišča (kot izhaja iz 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja), ni odločilna za presojo, da je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih. Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljenja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave v postopku - zaslišanje oporočnih prič
Če sodišče izvede dokaz z zaslišanjem le ene oporočne priče, ki jo je predlagala tožena stranka, ne pa tudi priče, ki jo je predlagala tožeča stranka, krši pravico do enakosti pred zakonom, saj bi lahko glede na nasprotujoče si trditve strank obe priči izpovedali glede dejstva, ali je oporočitelj podpisal oporoko v prisotnosti obeh oporočnih prič.
V tretjem odstavku 5. člena zastavne pogodbe so zastavitelji izrecno pooblastili zastavnega upnika, da izvede vknjižbo zastavne pravice. Taka pogodbena določba pomeni jasno in nedvomno izjavo zastaviteljev o njihovem pristanku na vknjižbo zastavne pravice, saj pooblastitve brez takega pristanka že po logiki same stvari sploh ne more biti. Zato je materialnopravno zmotno stališče zahteve, da navedena pogodbena določba ne zadošča za vknjižbo.
Neutemeljeno je sklicevanje zahteve na akcesornost zastavne pogodbe oziroma njeno povezanost z nastankom zavarovane terjatve. Ta odvisnost oziroma povezava je pri maksimalni hipoteki manjša in drugačna, kot pri klasični hipoteki. Drugačno razumevanje bi namreč pomenilo, da bodočih in/ali pogojnih terjatev sploh ni mogoče zavarovati z zastavno pogodbo, ker (še) ni terjatve, ki naj bi se zavarovala. Izničilo bi torej samo maksimalno hipoteko kot institut najbolj primernega zavarovanja bodočih in pogojnih terjatev, katerih višina ob dogovoru še ni znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09941
ZPP člen 86, 86/1.ZOR člen 458.
dokazovanje - informacijsko zaslišanje strank - bodoča stvar kot predmet menjave - parcela kot stvar - del parcele - predmet lastninske pravice
Če sodišče lahko zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi (1. odstavek 86. člena ZPP - informativno zaslišanje strank), potem si lahko pri ustvarjanju predstav o spornem življenjskem dogodku (se pravi pri dokazni oceni) pomaga tudi z dejstvom, da stranka sama določenim trditvam nasprotne stranke ni oporekala (čeprav jim je, in za nameček še pavšalno, oporekal njen pooblaščenec).
V obravnavanem primeru je bila predmet menjave bodoča stvar (3. odstavek 458. člena ZOR). Nepremičnina je namreč samo zemljiška parcela, kot jo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo. Del parcele št. 9/1 zato nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti predmet lastninske pravice. Da bi to postal, mora dobiti stvarnopravno samostojnost, z drugimi besedami, postati mora zemljiška parcela. In ker je pogodbena dolžnost tožencev, da tožniku priskrbita lastninsko pravico, morata najprej doseči stvarnopravno osamosvojitev prodane (v tem primeru zamenjane) bodoče stvari, kar pomeni, da morata storiti to, kar jim nalaga sodba prve stopnje: najprej "izposlovati geometrsko odmero (...) na podlagi katere bo mogoča odmera tega dela zemljišča in dodelitev nove parcelne številke", nato pa "izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere" se bo tožnik vknjižil kot lastnik.
oprostitev plačila sodnih taks - predložitev zahtevanih listin - sklicevanje na listine v drugih postopkih
Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj predlogu ni priložil z zakonom predpisanih dokazil, temveč se je skliceval na listine, ki jih je dostavil organu za brezplačno pravno pomoč pri upravnem sodišču v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči, pri tem pa ni konkretno opredelil listin oziroma dokazil, niti ni navedel opravilne številke Bpp zadeve.
Besedilo oporoke je dovolj jasno, da je mogoče zapustnikov namen spoznati že iz njega samega. To, da je v oporoki dvakrat omenjena hiša, za katero sta se zapustnik in toženka takrat pogajala, ne izključuje in ne omejuje bistvenega – da se je zapustnikova volja nanašala na vse („posvetno“ - se pravi tuzemsko) premoženje. Omemba hiše (ki nikoli ni postala premoženje zapustnika in toženke – na koncu sta namreč kupila hišo na Bledu) je samo ponazoritvena in v oporoko ne vnaša nejasnosti, ki bi narekovala ugotavljanje oporočiteljevega namena iz dejstev in okoliščin, ki niso razvidna iz same oporoke.
azil - mednarodna zaščita – ponovna prošnja za azil – status prosilca - omejitev gibanja
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je prosilcu za azil mogoče omejiti gibanje oziroma osebno svobodo samo v skladu z določilom 27. člena ZAzil, saj določba 3. odstavka 41. člena ZAzil ne daje samostojne pravne podlage za tako omejitev. Taka ureditev je zagotovljena izključno s 27. členom ZAzil, ki izrecno določa razloge, iz katerih je mogoče prosilcu za azil začasno omejiti gibanje.
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1460.ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - ugotovitvena tožba
Z ugotovitvijo tožnikove izključne lastninske pravice na sporni nepremičnini sta sodišči ugotovili obstoj (že pridobljene) pravice tožnika oziroma obstoj pravnega razmerja med pravdnimi strankami glede lastništva sporne nepremičnine. S tem je izpolnjena prva predpostavka za ugotovitveno tožbo oziroma sodbo (1. odstavek 181. člena ZPP), prav tako pa je za tako sodbo izkazana tožnikova pravna korist (2. odstavek 181. člena ZPP). Od odločitve o ugotovitvenem delu tožbe je odvisna odločitev o dajatvenem zahtevku (3. odstavek 181. člena ZPP). Odločitev iz ugotovitvenega dela sodbe pa tudi presega obseg odločitve o dajatvenem zahtevku in predstavlja v razmerju med pravdnimi strankami pravnomočno rešeno predhodno vprašanje o lastnini sporne nepremičnine tudi pri morebitnih drugih zahtevkih iz tega naslova.
Tožnik je kot dobroverni in zakoniti posestnik sporno nepremičnino priposestvoval na podlagi pravnih pravil paragrafov 1460 in naslednjih Občnega državljanskega zakonika ter 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in naslednji).
Za natančno opredelitev zahtevka določa Zakon o denacionalizaciji (ZDen) v 62. členu obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
azil - pospešeni postopek - zavajanje ali zloraba postopka - neskladje izjav - ekonomski razlogi
Ob pravilni ugotovitvi o zavajanju ali zlorabi postopka je tožena stranka tudi pravilno odločila, ko je tožnikovo prošnjo za azil kot neutemeljeno zavrnila na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23817
ZKP člen 248, 376.KZ člen 41, 217, 217/1.
postopek s pritožbo - vročanje pritožbe nasprotni stranki - pravica do odgovora - izvedenstvo - izvedenec določene stroke - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - goljufija - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne okoliščine - odločba o stroških kazenskega postopka - dopolnitev pritožbenih navedb
Sodišče ni prekršilo določbe 376. člena ZKP, ker obdolženca ni pozvalo, da odgovori na pritožbo okrožne državne tožilke, saj mu je že z vročitvijo pritožbe omogočilo udejanjanje pravice, da na pritožbo nasprotne stranke odgovori.
Dejstvo, da je obdolženec, ki opravlja poklic policista, storil naklepno kaznivo dejanje, pomeni obteževalno okoliščino.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sostorilstvo - skupna storitev kaznivega dejanja - priznanje - primernost kazenske sankcije
Čeprav obtoženka ni vedela za natančno količino mamila v avtomobilu, ki ga je skupaj z možem prevažala, je pomembno, da je skupaj z možem hotela mamilo prodati in izkupiček porabiti za potrebe družine skupaj z možem, prevažanje mamila pa je bilo tudi lažje in manj sumljivo, ko je celotna družina v avtomobilu vzbujala manj pozornosti pri prečkanju državne meje. S tem je obtoženka uresničila v sostorilstvu vse znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ.
izločitev vseh sodnikov prvostopenjskega in pritožbenega sodišča - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Vlogo dolžnice za izločitev vseh sodnikov sodišča je glede na njeno vsebino mogoče šteti za predlog za delegacijo po 67. členu ZPP. Ker pa v predlogu niso navedeni taki razlogi, ki bi potrjevali izraženi dvom v nepristranskost sojenja, predlog za delegacijo ni utemeljen.
denacionalizacija stavbe - denacionalizacija zemljišča - pogodbeni prenos lastninske pravice - časovne meje denacionalizacije - nedovoljenost ločene prodaje stavbe in zemljišča - superficies solo cedit - načelo specialnosti
Leta 1960 pravna pravila ODZ in določbe Zakona o prometu z zemljišči in stavbami niso dovoljevala ločenega pogodbenega prenosa lastninske pravice na stavbi in pogodbenega prenosa lastninske pravice na zemljišču pod stavbo (ter funkcionalnem zemljišču). Pravilo superficies solo cedit in načelo specialnosti sta onemogočala prenos lastninske pravice na (zasebni) stavbi brez pripadajočega zemljišča. Zato je treba v postopku denacionalizacije pogodbi o prodaji stavbe iz leta 1960 in o prodaji zemljišča iz leta 1977 upoštevati enotno in skupaj ne glede na časovne meje za denacionalizacijo iz 3., 4. in 5. člena ZDen.