V skladu s 1. alineo 3. odstavka 145. člena CZ je carinski dolžnik oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora, ob tem pa ni pomembno, ali je ravnala po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
predlog za oprostitev taksne obveznosti – prepozen predlog
Taksne obveznosti so v naprej znane, saj so javno objavljene. To pa pomeni, da za že nastale taksne obveznosti ni več mogoče uspeti s predlogom za oprostitev.
izvedenec - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - neformalni razgovor z otrokom
Po prepričanju revizijskega sodišča je izvedenec klinično psihološke stroke kot strokovno usposobljena oseba primernejši za ugotavljanje želja in nagibov še niti sedemletnega otroka kot pa sodišče, ki s takim znanjem (praviloma) ne razpolaga, zato je sodišče prve stopnje ravnalo v otrokovo korist, ko tedaj šest in pol - letnega otroka ni vabilo na neformalni razgovor, pač pa je otrokovo mnenje obravnavalo v okviru ugotovitev in zaključkov izvedenca. S tem je bila tudi otroku zagotovljena možnost vplivati na odločitev sodišča. V nasprotju s koristmi otroka bi bilo, če bi se ga še dodatno obremenjevalo, utrujalo in izpostavljalo še bolj, kot ga je izpostavila že sama razveza pravdnih strank, njuna dejanska ločitev in njuni skrhani odnosi. Prav tako ni v korist otroka izpostavljanje psihičnim pritiskom in občutkom, da s svojimi izjavami neposredno vpliva na to, komu ga bo sodišče dodelilo. Zagotavljanje otrokove koristi je temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka in velja tako za starše kot tudi za sodišče, upoštevati pa jo je potrebno v vseh primerih, v katerih je otrok udeležen, ne glede na to, ali je v normi, ki razmerje ureja, to izrecno poudarjeno ali ne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka v postopku
Dejstvo, da obstoji morebitno poznanstvo med toženo (sicer sodnico) in sodniki pristojnega sodišča, še ne predstavlja podlage za uporabo določbe 67. člena ZPP. Sodnik mora namreč pri sojenju vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi).
pogodba o ari - predpogodba - vrnitev are - neupravičena pridobitev
Ob dejstvu, da sta obe pravdni stranki odgovorni za to, da ni prišlo do sklenitve glavne pogodbe, je prejete zneske are mogoče opredeliti in o njih odločiti v skladu z določbo 210. člena ZOR: obveznost vrnitve nastane tudi v primeru, kadar nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila. Toženka prejeti denar neupravičeno zadržuje, zaradi česar ga je dolžna tožnici vrniti v obsegu, predvidenem v določbi 214. člena ZOR.
spor o pristojnosti - pristojnost po izdaji sklepa o izvršbi - ugovor krajevne nepristojnosti izvršilnega sodišča
Res se izvršilno sodišče samo lahko izreče za krajevno nepristojno le v fazi predhodnega preizkusa predloga za izvršbo. Vendar to ne pomeni, da kasneje ne more priti do drugačne odločitve. Eden od dolžnikovih ugovorov je tudi ugovor o krajevni nepristojnosti sodišča, ki je izdalo sklep o izvršbi. O njem sodišče mora odločiti. Prav za tako situacijo je šlo v tej izvršilni zadevi. Zato je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah pravilno ravnalo, ko je presojalo utemeljenost tega ugovornega razloga in se na podlagi te presoje izreklo za krajevno nepristojno ter zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo – vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Dejstva, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe in da je navajal, da izpolnjuje vse pogoje za brezplačno pravno pomoč, vendar njegovi prošnji ni bilo ugodeno, sodišče ne šteje kot upravičen razlog za zamudo.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - ureditev stikov - koristi otroka
Napačno je revizijsko stališče, da bi se morali stiki izvajati tako, da bi otrok prišel k očetu in ne obratno. Ker je treba pri urejanju stikov upoštevati predvsem korist otroka, je logično, da pride toženec po njega in ne obratno (ko bi moral otrok iskati očeta - in ga ob morebitni zadržanosti ali zamudi čakati). Tu ne gre za favoriziranje mater, kot očita revident, pač pa za favoriziranje otroka.
Če več storilcev z isto oškodovanko spolno občuje proti njeni volji, ni nujno, da vsak od njih tudi sam proti njej uporabi silo ali resno grožnjo z napadom na življenje ali telo, ampak zadošča, da se zavedajo, da je z uporabo sile ali grožnje kateregakoli člana skupine, ki je udeležen v množičnem posilstvu, oškodovanka potisnjena v položaj, da mora proti svoji volji z njimi spolno občevati.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnine - neporavnane davčne obveznosti
Sporne nepremičnine so bile prodane zaradi grožnje predstavnikov oblasti, da bodo zaplenili celotno premoženje spričo neporavnanih davčnih obveznosti (nesposobnost plačila je bila posledica obremenitev iz naslova obvezne oddaje kmetijskih pridelkov in želje staršev po zagotovitvi pogojev za preživetje njunih devetih otrok), za kupnino, ki je predstavljala 12,98 % realne vrednosti in ki niti ni v celoti zadoščala za pokritje davčnih obveznosti. V primeru nestrinjanja s prodajo je staršema predlagatelja grozila nevarnost oddaje otrok v zavod, njegov oče pa je tudi že imel izkušnjo s prestajanjem zapora (zaradi pobiranja ostankov koruze ali pese s svojih njiv). Zato je pravno irelevantna poenostavljena revizijska trditev o ekonomskem stanju prodajalcev kot razlogu za njuno odločitev o prodaji spornih zemljišč.
ZIKS-1 člen 90, 90/1.ZUP člen 251, 251/1. ZUS člen 76, 107, 107/2.
bistvena kršitev pravil postopka - sestava disciplinske komisije - odločanje organa druge stopnje - odprava odločbe prve stopnje in vrnitev v ponoven postopek
Ker je potrebno zaradi bistvenih kršitev postopka ponovno opraviti obravnavo pred disciplinsko komisijo, je drugostopenjski organ ravnal pravilno, ko je odpravil odločbo prve stopnje in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek (3. odstavek 251. člena ZUP).
Tožnik, na katerem je dokazno breme, se ne more opirati le na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju, temveč je lahko uspešen le, če ponudi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izpričujejo lojalnost, ali pa dokaže obstoj drugih okoliščin, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi o nelojalnosti.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožničino vlogo z dne 9.11.2005, s katero je nasprotovala plačilu z nalogom zahtevane sodne takse za tožbo in plačilu opomina za tožbo, štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 1. odstavku 27. člena ZST.
odgovornost za drugega - skrbno nadzorstvo kot pravni standard skrbnost učitelja - poškodba otroka pri igri med šolskim odmorom
Napolnitev pravnega standarda "skrbno nadzorstvo" pomeni uporabo materialnega prava. Za določitev vsebine tega pojma je treba ugotoviti, kako bi v konkretni situaciji ravnal skrben učitelj in ni dovolj samo ugotovitev, kaj bi naredila dežurna učiteljica F., če bi otroke nadzorovala na dvorišču.
Do poškodbe tožnice je prišlo med lovljenjem, pri katerem po dejanskih ugotovitvah predhodnega prerivanja ali porivanja med deklicami ni bilo. Do nje bi prišlo tudi v primeru skrbnega nadzorstva, saj učiteljica, ki bi v konkretni situaciji deklice nadzorovala na dvorišču šole, igre z lovljenjem med cipresami ne bi bila dolžna preprečiti.
Opredelitev tožene stranke predstavlja v načelu dispozicijo tožeče stranke. Tožnik je sprva naperil tožbo proti samostojnemu podjetniku S. M., kasneje pa proti družbi z omejeno odgovornostjo, torej proti drugemu pravnemu subjektu. Takšno tožnikovo ravnanje predstavlja subjektivno spremembo tožbe. V takšnem primeru je sicer potrebna privolitev prvotnega in kasnejšega toženca, vendar je takšna privolitev lahko podana konkludentno. Tožena družba z omejeno odgovornostjo se je spustila v obravnavanje in je bilo glede njenega zastopanja tudi predloženo ustrezno potrdilo, prvotni toženec pa se spremembi tožbe ni upiral.
Ker je tožnikom zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato sodnega varstva ustavnih pravic ne morejo uveljavljati v upravnem sporu in je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo, čeprav ni navedlo pravilnih razlogov.
priznanje tuje sodne odločbe - negativna procesna predpostavka - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spor o stvarni pravici na nepremičnini v Republiki Sloveniji
V prvem odstavku 64. člena ZMZPP je določena izključna pristojnost sodišča Republike Slovenije v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Tak spor je tudi spor razvezanih zakoncev o njunem skupnem nepremičnem premoženju. Zato ni mogoče priznati pravne veljavnosti odločbe srbskega sodišča o nepremičnini, ki se nahaja v Ljubljani.
Tožba je kljub pozivu k odpravi pomanjkljivosti ostala nerazumljiva, da je ni mogoče obravnavati in je tako sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo po določbi 2. odstavka 29. člena ZUS.
ZPP člen 80, 81, 243, 339.ZUS-1 člen 22, 27, 59, 63, 64, 77. ZAzil člen 39, 39/3, 39/6.
azil - opravilna sposobnost prosilca - postavitev izvedenca - odločanje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Sodišče prve stopnje je odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji na podlagi razloga, da ni mogoče sklepati, da bo dejansko stanje mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev. Prav ugotovitev o psihičnem stanju tožnika, s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke, pa je po mnenju pritožbenega sodišča taka dopolnilna ugotovitev, ki bi utegnila biti pomembna za odločitev. To pa iz razloga, ker je, glede na dosedanji upravni postopek, lahko podan dvom, v zvezi s opisanim psihičnim stanjem tožnika, ali je bil tožnik sploh opravilno sposoben v upravnem postopku (glej tudi določbe 80., 81. in 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z 1. odstavkom 22. člena, 2. točko 1. odstavka in 3. odstavkom 27. člena in 3. točko 1. odstavka 64. člena ZUS-1) in ali je tožnik opravilno sposoben tudi sedaj. Po mnenju pritožbenega sodišča bi zaradi tega moralo sodišče prve stopnje, da bi razčistilo to okoliščino, v ponovnem postopku razpisati glavno obravnavo.