Sodišče predlogu za preložitev zadeve ni bilo dolžno slediti, saj ne gre za upravičen razlog za odsotnost z naroka, prav tako pa tudi ni bilo dolžno obvestiti strank, da predlogu za odložitev ne bo ugodilo. Dolžnost strank namreč je, da se na vabilo odzovejo, sicer jih lahko zadenejo zakonsko predpisane posledice izostanka z naroka.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 227, 282, 282/1, 305, 370, 370/3.
sklep o preizkusu terjatev - prijava ločitvene pravice - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - zunajsodna uveljavitev terjatve - stroški - posebna razdelitvena masa - končni načrt - načrt razdelitve posebne stečajne mase
S sklepom o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic je bilo pravnomočno odločeno, da sta tako terjatev kot ločitvena pravica priznani, upraviteljici pa je bilo naloženo, da tudi to zavarovano terjatev plača iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, torej iz poplačanih terjatev dolžnika stečajnega dolžnika. Ta sklep sodišča veže tako upraviteljico kot tudi pritožnika, pritožnik pa ne more naknadno uveljavljati, da bo to svojo ločitveno pravico uveljavil zunajsodno.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – insolventnost – trajnejša nelikvidnost – neplačevanje prispevkov
Kaj je „daljše časovno obdobje“, izhaja tudi iz domnev za obstoj trajnejše nelikvidnosti, iz katerih izhaja, da daljše obdobje predstavlja že dva meseca zamude oziroma največ 90 dni.
Tega ne more spremeniti niti zatrjevano dejstvo, da ima dolžnik dovolj premoženja za poplačilo dolgov, kar bi sicer lahko kazalo na dolgoročno plačilno sposobnost – že zgoraj je višje sodišče pojasnilo, da za insolventnost zadostuje že eden od položajev – ali trajnejša nelikvidnost ali dolgoročna plačila nesposobnost.
povračilo stroškov postopka – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka - zamudna sodba
Tožnica lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov po 7. odstavku 163. člena ZPP in enako velja tudi v drugih primerih, ko sodišče izda sodbo brez glavne obravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022799
URS člen 28, 29. KZ RS člen 227. KZ-1 člen 299, 300, 301, 301/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 7, 7/1, 22, 22/1. ZJSJP člen 26, 27, 30. ZJZ člen 29, 33, 33/1, 40. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 372/2, 378, 378/2, 445, 445/1. ZPol člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-3, 34, 34/2.
kaznivo dejanje sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje - res iudicata - o istem dejanju je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo o prekršku - prisotnost obdolženih in zagovornikov na seji senata pritožbenega sodišča - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - sodelovanje v skupini - pravica do obrambe - nekonkretizirana opredelitev inkriminiranega ravnanja - postopek o prekršku - prepoved ponovnega sojenja o isti zadevi - storitveno kaznivo dejanje - aktivno ravnanje - opustitveno kaznivo dejanje - načelo zakonitosti - pravica do pravnih jamstev - dekriminacija kaznivega dejanja
Znaki kaznivega dejanja po prvem odstavku 301. člena KZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065184
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-1, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3, 48, 48/2, 59. ZPP člen 191.
obvezen rezervni sklad – izterjava vplačil v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – zastopanje etažnih lastnikov – sosporni ki
Tožeča stranka kot upravnik večstanovanjske stavbe na podlagi zakona ni aktivno legitimirana za izterjavo vplačila v rezervni sklad. Upravnik je zgolj zastopnik etažnih lastnikov, kar pomeni, da zakonska pooblastila izvaja v imenu in na račun etažnih lastnikov. Upravnik je resda dolžan etažnega lastnika pisno pozvati k plačilu prispevka v rezervni sklad, pri čemer ima poziv lastnost verodostojne listine, a hkrati ni predpisano, da bi to lahko storil v svojem imenu. Pravilnosti gornjega stališča ne omaje niti določba 59. člena SZ-1, ki etažnim lastnikom nalaga, da upravniku redno izpolnjujejo vse obveznosti, saj tudi ta ne predstavlja ustrezne podlage za to, da bi upravnik plačilo lahko terjal v svojem imenu. Sredstva rezervnega sklada pripadajo etažnim lastnikom, s tem pa tudi upravičenje za njihovo izterjavo. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je pritožbeno sodišče vezano, tudi ne izhaja, da bi etažni lastniki takšna svoja upravičenja prenesli na tožečo stranko s pogodbo o upravljanju stavbe.
URS člen 40. ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 27, 27/2, 31, 33, 33/1, 42.
osebnostne pravice – mediji – pravica do popravka – pravica do objave popravka – žaljivost – procesne predpostavke za tožbo – zahteva za objavo popravka od odgovornega urednika – zavrženje tožbe
Dvomljiva pomenskost v tehtanju položajev obeh pravdnih strank ne more iti na račun prikrajšanja ustavne pravice do popravka oziroma ne more biti razlog za poseg vanjo z zavrnitvijo objave popravka.
Če tožeča stranka pred vložitvijo tožbe od odgovornega urednika ni zahtevala objave popravka, tožba ni dopustna. Omenjena zahteva namreč predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe.
V primeru zavrženja ugovora tretjega ni podan zakonski pogoj za vložitev tožbenega zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker tak sklep ne predstavlja pravnomočne odločitve o zavrnitvi ugovora.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je 7. 10. 2014 s sklepom U-I-85/14-13 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
Po citirani določbi ZPP je prvi primer privilegirane spremembe tožbe podan, če tožnik zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage zahteva drug predmet ali denarni znesek. Gre za spremembo tožbenega predloga ob pretežno nespremenjeni dejanski podlagi. Pretežno zato, ker je pogoj za takšno spremembo, da so se po vložitvi tožbe okoliščine toliko spremenile, da tožnik s prvotnim zahtevkom ne bi uspel (npr. ker izpolnitev pogodbe ni mogoča, zahteva tožnik vzpostavitev prejšnjega stanja, ker je stvar, ki jo je tožnik zahteval s tožbo, uničena, zahteva denarno odškodnino, itd.).
Po oceni pritožbenega sodišča so izpolnjeni pogoji za dopustitev spremembe tožbe po prvem odstavku 185. člena ZPP. Po navedeni določbi lahko sodišče tudi v primeru, ko toženec spremembi tožbe nasprotuje, dovoli spremembo, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, „izkoristi“ že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bo moral v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bo treba začeti vse od začetka. Zato je prav, da sodišče dovoli spremembo, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi, tudi če na podlagi že zbranega procesnega gradiva uveljavlja spremenjen tožbeni predlog. Po drugi strani pa je treba prav v interesu ekonomičnosti postopka preprečiti spreminjanje tožbe proti volji toženca takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze.
Tožeča stranka je dopolnitvi tožbe priložila dokaze, vendar pa s predložitvijo dokazov ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Ker torej tožeča stranka niti v dopolnitvi tožbe ni navedla dejstev, ki omogočajo individualizacijo zahtevka ter njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
sprememba lastništva - sklep o izročitvi nepremičnine
Sprememba lastništva ni ovira za izdajo sklepa o izročitvi. Po drugem odstavku 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, po četrtem odstavku 87. člena ZZK-1 pa ima zaznamba izvršbe za posledico, da sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in druga pravna dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, učinkujejo proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena po trenutku začetka učinkovanja zaznambe izvršbe.
neupravičena pridobitev – verzija – nadomestilo za uporabo tuje stvari – konkludentno ravnanje – načelo pacta sunt servanda – višina uporabnine – razpravno načelo – dokazi in izvajanje dokazov – dokazovanje z izvedencem – določitev odškodnine po prostem preudarku – prosti preudarek
Odločanje po prostem preudarku pride v poštev samo v primerih, ko se višina terjatve ne da ugotoviti, ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Stroški cenitve, ki ne bi dosegli niti glavnice (1.200,00 EUR), kaj šele obresti, ki se za del glavnice zahtevajo že od leta 2007 dalje, niso okoliščina, ki bi preprečevala dokazovanje višine zahtevka.
ZPP člen 8, 215, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-8, 458.
materialno dokazno breme – pravno relevantna dejstva – prosta dokazna ocena – metodološki napotek – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je (samo) o (ne)obstoju pobota (ne pa o verodostojnosti izpovedb zakonitih zastopnikov pravdnih strank, kot to zmotno izpostavlja pritožba) odločilo na podlagi pravila o materialnem dokaznem bremenu, ki neposredno oživi šele takrat, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva oziroma se prepričati o resničnosti ali neresničnosti trditev strank o pravno odločilnem dejstvu (non liquet).
Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP (lahko tudi kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar ta v obravnavanem sporu ni podana), če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (torej vestna in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), pa bo podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Ker nobena od navedenih kršitev v (tem) gospodarskem sporu majhne vrednosti ni upoštevna, pritožnica z opisanimi očitki ne more uspeti.
nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravnomočnost – spremenjene okoliščine
Kot (vsebinsko) nov predlog za odlog plačila sodne takse bi bilo mogoče obravnavati tožnikov predlog le, če bi navajal in izkazal spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu.
Ob izrecnem sklicevanju na okoliščine in dokaze, ki so bili že obravnavani in upoštevani ob odločanju o zaprošeni taksni oprostitvi (za isto taksno obveznost), je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da gre zgolj za ponovni predlog o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno. Predlog za oprostitev plačila sodne takse namreč vsebuje (konzumira) tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Tožnica prejema pokojnino, ki znaša več od zakonsko določenega minimalnega dohodka za samsko osebo, zato ni upravičena do denarne socialne pomoči. Zato je potrebno presoditi, ali je tožnica prišla v položaj materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati in je upravičena do izredne denarne socialne pomoči.
Izredna denarna socialna pomoč se dodeli, kadar se samska oseba oziroma družina znajde v materialni stiski oziroma ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati. Zakon ne določa, kaj je to trenutna materialna ogroženost, zato se o tem odloča po prostem preudarku. V vsakem posamičnem primeru se ugotavlja, ali je ta oseba v položaju materialne ogroženosti.
Izredna denarna socialna pomoč ni namenjena plačilu stroškov, povezanih z zdravstvenim stanjem posameznika, ker ima upravičenec možnosti pravice uveljaviti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja ali na podlagi tretjega odstavka 259. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato ni mogoče upoštevati prošnje tožnice za izredno denarno socialno pomoč, ki se nanaša na nakup merilca krvnega tlaka. Izredna denarna socialna pomoč tudi ni namenjena plačilu stroškov, povezanih s kritjem dolgov ter za preureditvena dela v stanovanju, saj ne gre za stroške, vezane na preživetje.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 398, 405. ZPIZ-2 člen 390, 390/2.
starostna pokojnina - sprememba pokojninske zakonodaje - dodana doba
Tožnica bi ob uporabi določb ZPIZ-1 skupaj z dodano dobo izpolnila pogoj pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožnica namreč ima 14 let in 9 mesecev dodane dobe, ko je bila prijavljena v evidenci brezposelnih oseb in bi se ji po določbi 405. člena ZPIZ-1 v letu 2013 lahko upoštevala ta doba kot dodana doba v celoti in bi tako imela z 38 leti in 9 meseci izpolnjen pogoj po prvem odstavku 36. člena v zvezi s 398. členom ZPIZ-1, to je 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe.
V kolikor se upošteva ZPIZ-2, ki je začel veljati s 1. 1. 2013, je tožnica upravičena samo do dodane dobe do konca leta 2012, ki se upošteva v trajanju 11 mesecev za dejanskih 12 mesecev prijave na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, kar pomeni, da bi imela konec leta 2012 skupno 37 let, 6 mesecev in 8 dni pokojninske dobe, s čimer pa ne dosega potrebnih 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine po prvem odstavku 36. člena v zvezi s 398. členom ZPIZ-1.
Z uveljavitvijo ZPIZ-2 odpade možnost pridobitve dodane dobe po ZPIZ-1 po 31. 12. 2012, torej v trajanju, ki je enako dejanskemu trajanju obdobja, ki se lahko upošteva kot dodana doba. ZPIZ-2 posebnih izjem glede dodane dobe ni predvidel, saj nima več določb v zvezi z dodano dobo. V kolikor bi tožnica do začetka veljavnosti ZPIZ-2, torej do 31. 12. 2012, izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, bi se zanjo uporabljal predpis, ki je veljal do uveljavitve ZPIZ-2, glede na to, da je postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja začela pred uveljavitvijo ZPIZ-2, kakor to določa prvi odstavek 390. člena ZPIZ-2.
Določitve ožjih izobrazbenih pogojev v razpisu prostega delovnega mesta direktorja doma za starejše, kot pa so določeni v zakonu, ni možno opredeliti kot posredno diskriminacijo, ki bi bila uperjena zoper osebe, ki imajo ustrezno izobrazbo glede na določbe zakona, nimajo pa ustrezne izobrazbe glede na razpis ali splošni akt delodajalca.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - samozaposleni - trajanje obveznega zavarovanja samozaposlenih oseb - vpliv dohodkov po pridobitvi pravice do pokojnine na uživanje pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje
Tožnica je bila v spornem obdobju v določeni družbi vpisana v poslovni register kot družbenica in hkrati pooblaščena za zastopanje zasebne družbe. Vpis družbeništva zasebne gospodarske družbe, s pooblastilom za zastopanje družbe, pomeni nastanek pravnega razmerja, za katero glede na načelno določbo 2. odst. 7. člena ZPIZ-1 ex lege nastane zavarovalno razmerje. Pravna podlaga je podana v 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po kateri se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšno zavarovalno razmerje glede na 1. alineo 33. člena ZPIZ-1 traja od dneva vpisa v register in se zaključi z izbrisom iz registra. Zato tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega upravnega postopka ter na ugotovitev, da tožnica v spornem obdobju nima lastnosti zavarovanke na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.