materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme
Meje materialnega procesnega vodstva, določene v 285. členu ZPP, niso bile prekoračene s tem, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da pojasni, zakaj je pri vtoževanem računu, ki se nahaja v prilogi A5, dvakrat zaračunala oparjen plin. Res je, da sodišče sodi le v okviru trditvenega in dokaznega bremena, vendar pa materialno vodstvo procesa terja angažiranost sodišča, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedb strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo. To pa predpostavlja pomembnejšo vlogo sodišča tudi glede ugotavljanja dejstev, ki iz tožbene trditvene podlage neposredno ne izhajajo.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070659
ZZZDR člen 51, 51/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe– skupna lastnina – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na nastanek skupnega premoženja nimajo vpliva okoliščine, kdo od zakoncev je sklenil kupoprodajno pogodbo, s katero je bilo pridobljeno premoženje, kdo od njiju je prodajalcema izročil kupnino in kdo od njiju se je vpisal v zemljiško knjigo. Relevanten je vir denarnih sredstev, ki predstavlja kupnino.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080434
ZPP člen 287, 287/4. ZGD člen 250.
dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – odpoklic direktorja – krivdni razlogi za odpoklic – pogodbeno dogovorjena odpravnina – nevezanost sodišča na dokazni sklep
V 2. odstavku 250. člena ZGD so res navedeni nekateri razlogi, ki jih je mogoče opredeliti kot krivdne (hujša kršitev obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov, na skupščini izrečena nezaupnica), ni pa tako mogoče opredeliti vseh navedenih razlogov (ekonomsko-poslovni razlogi, npr. pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev). Toda navedeni abstraktni normi mora slediti konkretizacija očitka upravi, ki jo je šele mogoče podvreči navedeni abstraktni normi. Le tako je članu uprave oziroma njenemu predsedniku omogočeno, da z izkazom ekskulpacijskih razlogov ovrže očitek nadzornega sveta, ki ga je vodil k odpoklicu.
Ob povedanem se izkaže, da tudi za ob koncu leta 2002 ugotovljeno izgubo ni mogoče pripisati tožeči stranki, ker je bila izguba posledica deloma objektivnih zunanjih vzrokov, deloma pa vplivanja večinskega lastnika tožene stranke na poslovne odločitve tožnika, ki so onemogočale izvedbo sanacijskega programa oziroma poslovnega načrta tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006678
ZOR člen 262.
spor majhne vrednosti – neprerekana dejstva – stroški obratovanja večstanovanjske stavbe – plačilo dobavljene vode – upravnik – pasivna legitimacija upravnika
Iz trditvene podlage tožbe ne izhaja, da bi bile dobave opravljene upravniku; upravnik je zgolj zastopnik lastnikov stanovanj in je glede na pogodbo o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše za lastnike ustvarjal pravne posledice in zanje sklepal pravne posle. Tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upravnik kot zastopnik lastnikov v razmerju do tožnika ni bil pogodbena stranka. V primeru, da upravnik ni ravnal z zadostno skrbnostjo in je kršil prej navedeno pogodbo, imajo lastniki stanovanj možnost zoper njega uveljavljati ustrezne zahtevke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079391
ZPP člen 186, 214. OZ člen 133, 164. SPZ člen 75, 99. ZIZ člen 279.
zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – prepovedana imisija – zaščita pred vznemirjanjem – stvarna služnost – povrnitev škode – odškodninska obveznost – izvršitev začasne odredbe - kasnejša razveljavitev začasne odredbe – nedopustno ravnanje – vzpostavitev prejšnjega stanja – sprememba tožbe – podobnost zahtevkov - res iudicata
Upravičenec oziroma tisti, ki mu grozi škodna nevarnost, lahko v primeru, ko za odstranitev vira nevarnosti obstaja več možnih načinov, zahteva zgolj odstranitev vira nevarnosti, nasprotniku pa mora dopustiti možnost izbire potrebnega ukrepa.
Ker je bila začasna odredba kasneje razveljavljena, je postalo tudi postopanje tožnice po začasni odredbinaknadno nezakonito, zaradi česar je v konkretnem primeru podan element nedopustnega škodnega ravnanja.
Sprememba tožbe se ne dopusti le v primerih, ko je jasno, da bo (spremenjenemu) zahtevku ugodeno. Pod zakonski pojem „dokončna ureditev spornih razmerij med strankama“ ne sodijo le primeri, ko je zahtevku ugodeno (in posledično pride tudi do spremembe v realnih razmerjih), ampak tudi primeri zavrnitev zahtevka (zahtevkov), saj zaradi načela res iudicata o njem (njih) ni več dopustno odločati.
Načelno soglašanje, da bi bilo potrebno problem rešiti s postavitvijo betonskega zidu, ne pomeni, nespornosti trditev o dejstvih, ampak podobnost zahtev(kov). Sodišče pa upoštevaje 214. člen ZPP ni vezano na podobnost nasprotnih si (vzajemnih) tožbenih zahtevkov, ampak na nespornost pravno-relevantnih dejstev (oziroma trditev o njih), ki zahtevek utemeljujejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006680
ZGD člen 39. ZPP člen 8, 227, 227/2, 294.
javnost glavne obravnave – izključitev javnosti – poslovna skrivnost – varovanje poslovne skrivnosti – prosta dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga – vpogled v kazenski spis – opredeljenost dokaznega predloga – pravica do izjave – edicijska dolžnost
Tožena stranka je lahko spremenila način varovanja po izvedenem ropu, vendar to ne pomeni, da so podatki o sistemu varovanja, ki jih je tožena stranka podala v tem postopku, javni in so izgubili naravo poslovne skrivnosti.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina – invalidnina – prosti preudarek – skaženost – premoženjska škoda – stroški tuje nege in pomoči – povrnitev bodoče škode
Enako kot denarna odškodnina pomeni tudi invalidnina zadoščenje, namenjena je temu, da olajša tožnikov premoženjski položaj. Zato se je v praksi sodišč uveljavilo stališče, da se invalidnine (in podobni prejemki) upoštevajo pri določanju denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pri ugotavljanju stroškov tuje nege in pomoči je glede višine urne postavke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo novejšo sodno prakso in kot primerno urno postavko ocenilo znesek 4,17 EUR/h.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja – razveljavitev gradbenega dovoljenja
Tožnica se neupravičeno zavzema za uporabo posebnega pravila o povrnitvi škode, ki ga vsebuje 2. odstavek 74. člena ZGO-1, saj to pravilo za obravnavano škodo ni uporabno. Velja namreč le za tiste primere, ko je bilo v obnovljenem postopku gradbeno dovoljenje odpravljeno oziroma izrečeno za nično. V tožničinem primeru je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Ker so pravne posledice odprave upravnega akta ali njegove razveljavitve bistveno drugačne, ni dopustna analogija.
Tožnik ne more zahtevati sodnega varstva pred motenjem posesti, kadar zatrjevano motilno ravnanje predstavlja le nebistveno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti. Dejstvo, da je bila postavitev ovire na dvorišču, ki je bilo v skupni uporabi pravdnih strank, začasna in da po njeni odstranitvi tožniki lahko uporabljajo dvorišče na enak način kot prej, ne zadostuje za zavrnitev prepovednega dela zahtevka. Ne da bi bilo ugotovljeno, kakšen je bil obseg motenja (sprememba v dotedanjem načinu izvrševanja posesti), koliko časa je oviranost trajala (v sklepu niso navedene okoliščine, ki bi omogočale presojo o trajanju "začasne ovire") in ali obstaja nevarnost ponovitve motenja, je zaključek o neobstoju ekonomskega interesa zmoten.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo solastnika in skupnega lastnika – prekinitev postopka – pravočasnost trditev – pritožbene novote
Odločitev v postopku, ki ga je sprožil toženec na določitev nujne poti, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0023297
KZ-1 člen 310, 310/1. ZKP člen 358, 358-1. SPZ člen 37, 37/1, 66, 67.
samovoljnost - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - lastninska pravica - kršitev kazenskega zakona - razpolaganje s stvarjo
Iz konkretnega opisa dejanja, ki se očita obdolžencu (razbitje in odstranitev ključavnice), ni mogoče zaključiti, da si je obdolženec s takšnim ravnanjem samovoljno vzel pravico do razpolaganja s solastno nepremičnino. Razpolagalno upravičenje namreč pomeni pravico do odtujitve in obremenitve stvari.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – upoštevanje odbitne franšize – razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – izračun pravdnih stroškov – računska pomota - zlom vretenca
Izrecnega odgovora na vprašanje, ali je v skladu z zavarovalno polico treba najprej odšteti odbitno franšizo ali najprej upoštevati 30% delež soodgovornosti, dodatek k zavarovalni polici ne daje. Ker sta mogoči obe pravni razlagi pogodbenega besedila, je na podlagi razlagalnega pravila iz 83. člena OZ treba izbrati tisto možnost, ki je za tožnika ugodnejša.
Sodišče prve stopnje o pravočasno grajani postopkovni kršitvi, če meni, da je očitek neutemeljen, ni dolžno odločati, niti v sodbi navajati razlogov. Za presojo njene utemeljenosti, če se v pritožbi uveljavlja, je pristojno pritožbeno sodišče.
Ugovor, da listina – pogodba, na podlagi katere je tožnik predlagal izvršbo, ni verodostojna listina, je relevanten v izvršilnem postopku, medtem ko v pravdnem postopku, ki sledi uspešnemu ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba, ta ugovor ni pravno relevanten.
Zgolj zaradi izjalovljenih pričakovanj, da bo gospodarska družba pridobila ustrezna denarna sredstva za poplačilo svojih obveznosti ter pričakovanj o nadaljnjem uspešnem poslovanju s tožnikom, se ni mogoče uspešno sklicevati na prevaro, kot kvalificirano oblike zmote.
pravdni stroški – separatni stroški – nagrada za narok – več narokov – dodatna nagrada za narok – krivdno povzročeni stroški – preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke – dejanski stroški zastopanja – odmera stroškov
Nagrada za narok vključuje vse naroke in ne vsakega posebej. Gre za enotno in nedeljivo nagrado, ki po višini ni odvisna od števila opravljenih ali preloženih narokov. Posebnega pravila o dodatni nagradi za narok, ki je bil preložen zaradi krivde nasprotne stranke, pa ZOdvT ne vsebuje.
Toženca nista predlagala izdaje dopolnilne sodbe po 325. členu ZPP, prav tako ne tožnica, zato se šteje, da je za zahtevke, o katerih ni bilo odločeno, nastopila domneva umika tožbe.
Tožnica ni izkazala, da je stroške za obnovo meje že plačala. Očitno je torej, da ta njena terjatev do tožencev še ni zapadla, zato bi moralo sodišče v skladu s 311. členom ZPP tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ampak sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato ni raziskovalo dejanskega stanja, ampak je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo.
sklenitev pogodbe - soglasje strank - izjava volje - nedvoumna izjava - konkludentno soglasje – pogodba v korist tretjega
Volja, s katero stranka izkaže namen skleniti pogodbo, mora biti jasna in nedvoumna. To velja tudi v primeru, če je izražena konkludentno, t j., če se nanjo sklepa iz ravnanj stranke, ki so usmerjena k sklenitvi pogodbe.
Res je bil direktor drugotožene stranke udeležen tako na prezentaciji ponudbe kot tudi na kasnejših sestankih in drži, da je dajal pripombe k posameznim izvedbenim rešitvam, vendar pa je bil pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tovrstnega sodelovanja ni mogoče šteti kot izjave o sprejemu ponudbe oziroma kot pristopa k osnovnemu pogodbenemu razmerju, sklenjenem med tožečo in prvotoženo stranko.
kasko zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja - splošni pogoji - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti
Zaradi v pravdnem postopku uveljavljenega razpravnega načela je v tem postopku sodišče vezano na trditveno podlago pravdnih strank, ki predstavlja okvir prvostopnega raziskovanja dejanskega stanja. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja(1). V teoriji in praksi je sporno, ali sme sodišče po uradni dolžnosti upoštevati tudi dejstva, ki se odkrijejo v dokaznem postopku. Bolj prepričljivo in utemeljeno je stališče, da sodišče teh dejstev ne sme upoštevati, če se stranka nanje izrecno ne sklicuje.