oprostitev plačila sodnih taks – načelo pomoči prava neuki stranki
Kljub temu, da je sodišče v pozivnem sklepu eksaktno navedlo, kaj mora predlagatelj taksne oprostitve predlogu priložiti, je sodišču posredoval drugačna potrdila od zahtevanih. Dejstvo, da gre za prava neuko stranko, njegovega ravnanja ne opravičuje, saj ga je sodišče v pozivnem sklepu natančno poučilo, kaj mora storiti, da bo lahko njegovo laično vlogo vsebinsko obravnavalo. Sodišče je tako izpolnilo dolžnost pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP.
Tožeča stranka je vložila tožbo, na poziv sodišča prve stopnje na popravo tožbe, pa še dopolnitev tožbe, v kateri je postavila podredni tožbeni zahtevek, ki ga je utemeljila na drugi pravni podlagi kot primarni tožbeni zahtevek. Tako pravno postopanje je v skladu z določbo 184. in 182. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo in dopolnitev tožbe obravnavati kot enotno tožbo in o njej odločiti v celoti oziroma v kolikor meni, da je le del zrel za odločitev, izdati delno sodbo oziroma delni sklep, v skladu z določbo 314. člena ZPP. Ker je v izreku izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje odločilo le o tožbi, ne pa tudi o pravočasni dopolnitvi tožbe, kljub temu, da se nanjo v obrazložitvi sklicuje, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti izpodbijanega sklepa, saj sodišče prve stopnje ni odločilo o celotni tožbi.
V sodni praksi kljub (sedaj razveljavljenemu - kot bo obrazloženo v nadaljevanju) besedilu 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ (1) ni bilo enotnega stališča, ali je kot odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ šteti tudi neizvršljiv plačilni nalog in sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (2. Navedeno dilemo je razrešilo Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-148/13-15 z dne 10. 7. 2014.