KZ-1 člen 130, 258, 321. ZKP člen 358, 358-1, 358-3, 434, 434/1.
nevestno delo v službi – opis kaznivega dejanja - zakonski znaki – hujša kršitev pravic drugega – večja škoda na javni dobrini – javna varnost - opustitev pomoči – neodvrnitev nevarnosti - ogled kraja dejanja
Prevzeti ogled kraja dejanja oz. udeležiti se ogleda je (poklicna, procesna) dolžnost dežurnega preiskovalnega sodnika oz. dežurnega državnega tožilca, ne pa njuna pravica (kot fizičnih oseb) v smislu 258. člena KZ-1. Obtožbeni opis dejanja ne opredeljuje, zakaj naj bi očitane opustitve obdolženca ogrozile (javno) varnost večjega števila nedefiniranih oseb. „Oškodovanec“ pri kaznivem dejanju opustitve pomoči po 130. členu KZ-1 je zgolj oseba, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, pri kaznivem dejanju neodvrnitve nevarnosti po 321. členu KZ-1 pa je potrebno opredeliti način ogrožanja varnosti tudi drugih ljudi.
STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – USTAVNO PRAVO
VSL0006668
URS člen 69, 125. SPZ člen 33, 33/3. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – javno dobro – javna cesta – omejitev lastninske pravice – poseben postopek razlastitve – pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti – prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – neustavni občinski odlok – exceptio illegalis
Zaradi pomena javnih cest za življenje v skupnosti oziroma zaradi tehtanja javne koristi sodišče ne more odločiti, kot da odloka ni. Takšna odločitev bi preprečevala prosto uporabo dela javne ceste, kar bi utegnilo povzročiti škodo širšemu krogu ljudi. Tako bi nastalo novo še bolj protiustavno stanje od tega, ki ga predstavlja omenjena pomanjkljivost odloka. Kategorizacija javne ceste ima namreč učinek proti vsem (erga omnes), kar pomeni, da bi bila z neupoštevanjem odloka povzročena škoda tretjim osebam (uporabnikom ceste), ki se zanašajo na splošni akt občine (tožene stranke).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - funkcionalna pristojnost sodišča - zavrženje
Tudi v primeru, da kazenski postopek še ni pravnomočno končan, je funkcionalno pristojno sodišče za zavrženje obtoženčeve zahteve za varstvo zakonitosti, vložene zoper sklep višjega sodišča, Vrhovno sodišče in ne predsednica senata okrožnega sodišča.
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, ampak bi moral upnik navesti pravilno osebno ime in njen naslov. Ti podatki se morajo medsebojno skladati – ustrezati morajo tako opisani osebi v centralnem registru prebivalstva, brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.
URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 148, 148/1. ZDPra člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1.
pravica do povračila škode – odgovornost za delavce – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – neposredna odškodninska odgovornost državnega pravobranilca – odškodninska odgovornost države za delo državnega organa – pasivna legitimacija
V primerih, ko škodo povzroči fizična oseba, ki predstavlja organ države, je neposredni povzročitelj škode država sama.
priposestvovanje - dobroverni posestnik - dobra vera
Dobra vera je sicer res nekakšno subjektivno, intimno (moralno vrednostno) prepričanje posameznika, a prav vsako notranje prepričanje sicer poštenega človeka še ni dobra vera. To prepričanje mora imeti neko otipljivo podlago, nekakšen rezón (smisel, upravičenje, razlog), razlago, opravičilo.
URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 148, 148/1. ZDPra člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1.
pravica do povračila škode - odgovornost za delavce - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - neposredna odškodninska odgovornost državnega pravobranilca - odškodninska odgovornost države za delo državnega organa - pasivna legitimacija
V primerih, ko škodo povzroči fizična oseba, ki predstavlja organ države, je neposredni povzročitelj škode država sama.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065154
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/2, 171. ZON člen 92, 92/1. ZDLov-1 člen 54, 54/5. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2. Pravilnik o zaščiti rejnih živali člen 4, 10. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic člen 3, 10. Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.
odgovornost države – škoda, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali – objektivna odgovornost – domneva vzročnosti – domnevna baza – škoda, ki jo povzroči krokar – izključitev odgovornosti – preprečevanje škode – živali, nastanjene izven objektov – skrbnost dobrega gospodarja – dokazovanje
Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prosto živečih sesalcev in ptic, je Republika Slovenija odgovorna ne glede na krivdo, torej objektivno. Pri tej vrsti odgovornosti se vzročnost domneva, če je dokazano, da je škoda nastala v zvezi z varovano vrsto živali. Oškodovanec mora torej zatrjevati in dokazati (zgolj) dejstva, ki opredeljujejo domnevo o obstoju vzročne zveze, to je t. i. domnevno bazo – to je zvezo med škodo in zavarovano živaljo.Neizvedbe preventivnih ukrepov kot so sezonska jagnjitev v kombinaciji s kotitvijo v bloku s fizično zaščito visoko brejih ovac in mladih jagnjet ter povečan nadzor z uvedbo pastirja (v obdobju jagnjitev) ali v tem času pogostejša prisotnost skrbnika, kar bi zmanjšalo možnost za nastanek škode, ni mogoče opravičevati z ekološko rejo.
spor iz razmerij med starši in otroki – začasna odredba
Ob tem, da A. trenutno čuti močan odpor do očeta in da sodni izvedenec ugotavlja veliko verjetnost avtoagresivnega vedenja v primeru (začasne) dodelitve očetu, v tem trenutku začasna dodelitev očetu ne bi bila v A. korist. Takšen zaključek v materialnopravnem pogledu pomeni, da tožnik ni izkazal že prvega pogoja za začasno odredbo po 1. odstavku 272. člena ZIZ.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pripoznava dolga – pobot
Ker ima upnik pravico terjati, ko terjatev dospe, je za začetek teka zastaranja praviloma odločilna dospelost terjatve. Vendar pa to ni vedno nujno, saj lahko drugače določa že zakon. Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje, oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja. Tudi v primeru, da je prišlo do veljavnega pobota in bi takšno pobotanje šteli kot (pisno) odpoved zastaranju v smislu 340. člena OZ, se je tožena stranka s tem eventuelno odpovedala zgolj zastaranju tiste terjatve, ki je bila uveljavljena v pobot, ne pa tudi zastaranju ostalih.
spor iz razmerij med starši in otroki – začasna odredba
Ob tem, da A. trenutno čuti močan odpor do očeta in da sodni izvedenec ugotavlja veliko verjetnost avtoagresivnega vedenja v primeru (začasne) dodelitve očetu, v tem trenutku začasna dodelitev očetu ne bi bila v A. korist. Takšen zaključek v materialnopravnem pogledu pomeni, da tožnik ni izkazal že prvega pogoja za začasno odredbo po 1. odstavku 272. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0006655
URS člen 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - kršitev osebnostnih pravic - čast in dobro ime - svoboda izražanja - javna oseba - župan - očitek storitve prekrška - povrnitev škode - denarna odškodnina - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - ureditvena začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Tožnik je kot javna oseba izpostavljen ostrejšemu nadzoru in kritiki in je tudi meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe bistveno ohlapnejša, saj je vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe na skoraj vseh področjih njenega delovanja in ne samo v okviru izvrševanja javne funkcije in v neposredni povezavi z javno funkcijo.Pri odločanju o pogojih za izdajo začasne odredbe v primerih, ko politik, javni funkcionar oziroma druga javna oseba zahteva prepoved objave določene informacije ali umik članka, je treba težko nadomestljivo škodo v smislu 2. odstavka 272. člena ZIZ presojati širše in škodo, ki grozi upniku, primerjati s škodo, ki grozi ne le posameznemu mediju, temveč svobodi tiska in medijskega poročanja ter pravici javnosti do obveščenosti kot dvema pomembnima temeljema demokratične družbe. Zato bi morali biti primeri, ko se z začasno odredbo (torej brez polnega kontradiktornega postopka) javnemu občilu vzame pravica do poročanja o zadevah in osebah, glede katerih je podan interes javnosti do obveščenosti, omejeni le na res ekscesne primere poročanja (na prvi pogled neresnične navedbe, navadno blatenje oseb in podobno) ali pa za razkrivanje intimnih osebnih zadev, pri katerih je že na prvi pogled jasno, da ne obstoji nikakršen legitimen interes javnosti do obveščenosti.
začasna odredba – prepoved razpolaganja s premičnimi stvarmi - verjetnost terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – dokazni standard
Verjetnost, ki se po določbah ZIZ uporablja kot dokazni standard, potreben za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi v nadaljevanju postopka uspeli, dokazovali resničnost njegovih navedb in torej narekovali zanj ugodno odločitev. Brez izrečene prepovedi bi bil možen promet s predmetnimi premičninami, kar bi brez dvoma otežilo terjatev tožnika, usmerjeno v poplačilo iz prav teh premičnih stvari.
soglasje k sklenitvi kupoprodajne pogodbe – plačilo varščine – sodelovanje na dražbi – kontrahirni namen – potrdilo o plačilu varščine
Ravnanje, ko se dražiteljem onemogoči sodelovanje na dražbi kljub temu, da je bilo predhodno ugotovljeno, da so varščino pravočasno plačali, ker nimajo potrdila o plačilu varščine, potrjenega s strani banke, je preveč togo in ni v skladu z namenom, ki ga zasleduje samo plačilo varščine. Plačilo varščine je dejanje, s katerim ponudnik navzven pokaže svoj kontrahirni namen, in s tem, ko so posamezni potencialni kupci na fiduciarni račun nakazali plačilo varščine dan pred javno dražbo, so to svojo namero izkazali v zadostni meri.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo natakarja - pomivanje posode
Pomivanje kozarcev, tudi v okoliščinah, v katerih se je poškodovala tožnica (pomivanje debelejšega kozarca za pivo v gostinskem lokalu), ni nevarna dejavnost.
osebni stečaj – izročitev nepremičnine – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – upnik – predkupna pravica
Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče nepremičnino po plačilu kupnine izroči kupcu in torej odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, priznava ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve. Pritožnica pa v pritožbi svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje le kot predkupna upravičenka, torej kot interesent za nakup nepremičnine, ki so predmet izročitve kupcu.
delna oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč - ovira za dodelitev denarne socialne pomoči - minimalni dogodek - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
V času nastanka takse obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje, je že veljal spremenjeni 11. člen ZST-1, ki sodišču možnosti, da stranko oprosti plačila takse v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči, ni več dajal. Tako je lahko plačila takse v celoti oproščena le še stranka, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi to vlogo podala. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka.
ZFPPIPP člen 398, 398/1, 399, 400, 400/2. KZ-1 člen 82, 82/3.
odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – izbris obsodbe iz kazenske evidence - storitev novega kaznivega dejanja – istovrstno kaznivo dejanje
Neizbris je pogojen s tem, da je stečajni dolžnik še pred iztekom rokov iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 103. člena KZ storil novo kaznivo dejanje. Okoliščina, ki jo smiselno zatrjuje pritožnik v pritožbi, da po pravnomočni obsodbi za kazniva dejanja tatvine ni ponovno storil istovrstnega kaznivega dejanja, ni odločilna, saj je izbris obsodbe iz kazenske evidence vezan na nestoritev kateregakoli novega kaznivega dejanja v zakonsko predpisanem roku.
izrek - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolilnega dela - zavrnilni del - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče je z meritorno sodbo (le) razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kar pa še ne pomeni odločitve o tožbenem zahtevku. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, ali je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti ali le deloma ali pa ga je v celoti zavrnilo oziroma, če ga je zavrnilo le delno, v katerem delu je zavrnjen.
oprostitev plačila sodnih taks – načelo pomoči prava neuki stranki
Kljub temu, da je sodišče v pozivnem sklepu eksaktno navedlo, kaj mora predlagatelj taksne oprostitve predlogu priložiti, je sodišču posredoval drugačna potrdila od zahtevanih. Dejstvo, da gre za prava neuko stranko, njegovega ravnanja ne opravičuje, saj ga je sodišče v pozivnem sklepu natančno poučilo, kaj mora storiti, da bo lahko njegovo laično vlogo vsebinsko obravnavalo. Sodišče je tako izpolnilo dolžnost pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP.