Toženec je v spornem obdobju prejel denarno nadomestilo med brezposelnostjo, čeprav glede na odločbo in dejstvo, da mu je pravica do nadomestila med brezposelnostjo mirovala, do tega nadomestila v tem obdobju ni bil več upravičen. Na podlagi odločbe zavoda je prenehala upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo oz. je odpadla pravna podlaga. Zato je tožnik upravičen terjati povračilo izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki ga je toženec prejel v spornem obdobju, in sicer v skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ, po katerem obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
starostna pokojnina - ponovna odmera - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - zavrženje zahteve
V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP-a mora zavod v primeru, če je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila pravico, novo zahtevo zavreči. Takšno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Zato je bila v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zahteva za ponovno odmero višjega sorazmernega dela starostne pokojnine, ob upoštevanju vajeništva in vojaškega roka, iz formalnih razlogov zakonito zavržena.
upokojitev - starostna pokojnina - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - odpravnina
Odpravnine iz 2. odstavka 246. člena ZUJF ni možno enačiti z odpravninami, ki delavcu pripadajo po drugih predpisih. Gre za posebno ureditev. Ker sta tožniku (visokošolskemu učitelju) s sklepom, izdanim na podlagi določbe 2. odstavka 246. člena ZUJF, prenehali veljati obe pogodbi o zaposlitvi, ki ju je imel sklenjeni s toženo stranko, je upravičen do odpravnine v višini zadnjih dveh mesečnih plač, izplačanih na podlagi obeh pogodb, to je pogodbe o zaposlitvi za nepolni delovni čas 8 ur na teden ter pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo za 8 ur na teden.
V tem sporu je tožnik zahteval potrdilo o socialnem zavarovanju za sporno obdobje. Tožnik je bil na podlagi pravnomočne sodbe vrnjen na delo k toženi stranki. Nato je prejel sklep o prenehanju delovnega razmerje kot trajno presežni delavec. V sporu zoper navedeni sklep ni uspel. Tožnik je bil prijavljen kot samozaposlena oseba, zato mu tožena stranka, ko se je po pravnomočnosti sodbe zglasil na delo pri toženi stranki, ni mogla vzpostaviti delovnega razmerja. Tožena stranka zato tožniku ne more izdati zahtevanih obrazcev M-1, M-2 in obračunskih listov, ker jih nima in je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
motenje posesti – ekonomski interes - pravni interes
Pri ugotavljanju ekonomskega in s tem pravnega interesa za tožbo za motenje posesti je treba izhajati iz dejstev, nastalih v trenutku motenja in ne po motilnem dejanju.
Tožeča stranka dokaznega predloga ni utemeljevala v smislu dokazovanja, da je tožena stranka patentirano rešitev tudi uporabljala v proizvodnji. Res je sicer, da je tožeča stranka v prvem odstavku prve pripravljalne vloge z dne 15. 11. 2012 pri utemeljitvi dokaza z zaslišanjem navedenih dveh prič navedla, da priči lahko izpovesta „o slednjih okoliščinah prenosa patentiranega izuma v uporabo tožeči stranki“. Očitno nejasnost v tako podanem dokaznem predlogu je prvostopenjsko sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva razčiščevalo na naroku za glavno obravnavo 28. 2. 2014 s pozivom na konkretizacijo obdobja kršitve in z opredelitvijo dokazov v zvezi s kršitvijo s strani tožene stranke. Tožeča stranka je v tem smislu določno opredelila, da kršitev s strani tožene stranke dokazuje s fotografijo v prilogi spisa A8 do A9, z zaslišanjem detektiva in zaslišanjem zakonitega zastopnika. Tudi ob dodatnem pozivu sodnice je tožena stranka izrecno vztrajala, da kršitev patenta dokazuje z navedenimi tremi dokaznimi predlogi.
SZ-1 člen 24, 24/4, 92, 94. SZ člen 125. SPZ člen 67, 67/2. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7. OZ člen 299.
obveznosti lastnika stanovanja – obveznosti najemnika stanovanja – stroški beljenja zidov v skupnih delih stavbe – stroški vzdrževanja – pasivna legitimacija – lastnik – upravljanje s stvarjo
Zavezanec za plačilo vseh stroškov vzdrževanja skupnih delov je lastnik, če med najemnikom in lastnikom ni drugačnega dogovora.
Beljenje zidov v skupnih delih stavbe ne sodi med obratovalne stroške, ki bi bremenili najemnika stanovanja, temveč gre za vzdrževalna dela kot ukrep za ohranitev substance objekta.
denarna kazen - zloraba pravic - razžalitev - sodišče
Očitki tožnika: „naj po pravici pove, koliko je dobila podkupnine, da je zavarovalnico dobro zagovarjala pa tudi odvetnica, ali si bosta podkupnino delili, ali sta dobili vsaka svojo kuverto“, „te člene kar jih pišete iz knjig v glavi, pa imate same smeti“, „rešite že enkrat to zdravilišče, ker mi pripada, če ne pa ne smete čakat, ker vas bom našel samo, kaj se bo zgodilo si sami pripišite“, … so žaljivi in izražajo prezir tako do sodnice, kot tudi so samega sodišča. Zato je izrek denarne kazni utemeljen.
Zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev je opredeljeno kot zloraba procesnih pravic in sankcionirano z denarno kaznijo.
plača - obveznost plačila - izostanek stranke z naroka - zaslišanje pravdnih strank
Zaslišanje toženca je bilo predvideno na naroku, ki se ga toženec ni udeležil, niti ni izkazal razlogov, ki omogočajo preložitev naroka in s tem preložitev izvedbe predvidenega pravdnega dejanja. Toženec bi moral pravočasno poskrbeti za ustrezno opravičilo, ki bi dokazovalo, da je z naroka upravičeno odsoten. Ker takšnega opravičila ni predložil, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je podan razlog iz 2. odst. 258. čl. ZPP (druga stranka se ne odzove sodnemu vabilu) in je zaslišalo samo tožnico.
Toženec tožnici ni obračunaval plače v dogovorjeni višini, kakršna izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, niti sorazmernega dela regresa za letni dopust niti stroškov v zvezi z delom niti dodatkov za delo ob nedeljah in praznikih ter za nočno delo. Zato tožnica od toženca utemeljeno zahteva plačilo vtoževanih zneskov.
stroški postopka – odmera nagrade odvetniku – tarif. št. 3100 ZOdvT – nastanek terjatve za plačilo stroškov – pobot terjatev
Za odmero nagrade za postopek po tarifni štev. 3100 ZOdvT je ključno, ali je odvetnik v postopku opravljal naloge, za katere ta tarifa predvideva, da mu gre nagrada, to je ali je prejemal sodna pisanja, ali jih je pregledoval, ali je pripravljal kakšna gradiva, ali je s stranko opravljal posvete, ji dajal nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada za postopek torej ne zajema le nagrade za sestavo pripravljalne vloge, kot to napačno tolmači pritožba.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane šele z odločbo, s katero so ti pravdni stroški ugotovljeni, to je odmerjeni. Ker so bili prvemu tožencu stroški odmerjeni po začetku stečajnega postopka, ob začetku slednjega niso bili izpolnjeni pogoji o pobotu terjatev po 261. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Določbo prvega odstavka 158. člena ZPP je mogoče uporabiti le ob ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, če do tega pride takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V predmetni zadevi tožeča stranka tožbe ni umaknila, temveč je predlagala, da sodišče o tožbenem zahtevku odloči brez glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo, ker je presodilo, da zanjo ni več pravne koristi. Ta del izreka sklepa je pravnomočen, saj tožeča stranka zoper tovrstno odločitev ni vložila pritožbe. Zato je glede stroškovnega dela zahtevka potrebno šteti, da v predmetnem sporu ni uspela.
ZDR člen 42, 126. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 7, 7/3.
plača - obveznost plačila - plačilo razlike plače - javni uslužbenci - delo v tujini
Do vtoževanega prikrajšanja pri plači je prišlo zaradi tega, ker tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da najmanj enkrat letno uskladi preglednico indeksov življenjskih stroškov, ki se upoštevajo pri izračunu pripadajoče plače javnega uslužbenca, ki delo opravlja v tujini (tretji odstavek 7. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini). Zaradi takšne opustitve je bil tožnik prikrajšan pri plači, saj je bila ta obračunana ob upoštevanju nižjih (neusklajenih) indeksov življenjskih stroškov. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
Protipravnost ravnanja tožene stranke je podana, ker v nasprotju s svojo obveznostjo iz Uredbe ni spremenila preglednice indeksov življenjskih stroškov, zaradi česar je bila tožnikova plača v spornem obdobju obračunana in izplačana na podlagi nespremenjenega indeksa življenjskih stroškov.
Škoda, ki je tožniku nastala v višini premalo izplačane plače za sporno obdobje, je neposredna posledica tega, da Vlada ni sprejela spremembe preglednice indeksov življenjskih stroškov, zaradi česar je bila tožniku plača obračunana in izplačala v nižjem znesku, kot bi mu šla, če bi Vlada izpolnila v tretjem odstavku 7. člena Uredbe določeno obveznost, da to stori. Zato je podana tudi vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.
ZPP člen 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-15. ZNP člen 37.
postopek za delitev solastnega premoženja – priprave za glavno obravnavo – postavitev izvedenca – rok za plačilo predujma – prekluzivni rok
Odločitev, ali bo na predlog stranke (udeleženca) postavilo izvedenca, kakšen predujem bo naložilo predlagatelju ter kakšen rok mu bo dalo za njegovo plačilo, je zgolj in samo v domeni sodišča. Da gre za (procesne) odločitve, ki sodijo zgolj v pristojnost sodišča, jasno nakazuje tudi določba 15. točke 1. odstavka 270. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP). Morebitna praksa nekaterih sodnikov, da se o teh okoliščinah s strankami pogovarjajo, tega dejstva ne more spremeniti.
Višina nagrade, ki gre za izdelano mnenje posameznemu cenilcu (izvedencu), angažiranemu v določeni sodni zadevi, je povsem odvisna od konkretnih (relevantnih) okoliščin takšne zadeve, to je od njene kompleksnosti kot tudi od narave nalog, ki so v tem okviru izvedencu naložene. Glede na to variirata tako višina nagrade kot tudi višina zanjo zahtevanega predujma. Zato ni moč govoriti o kakršnikoli „standardni“ (običajni) višini nagrade. Hkrati pa „golo“ sklicevanje na posamičen sklep o nagradi, izdan v drugi civilni zadevi, ne more biti zadosti prepričljiv argument. Predlagatelji namreč v tem oziru niso podali nobenih navedb v zvezi z okoliščinami zadeve (v kateri je bil sklep izdan), ki so bile odločilne za odmero višine nagrade in ki bi kakorkoli kazale na primerljivost s predmetno zadevo.
Čeprav se lahko rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma, na predlog prizadete osebe, če so za to upravičeni razlogi, podaljša, je to po svojem bistvu še vedno prekluziven rok.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - materialni stroški
Tožnica je že v tožbi in v pripravljalni vlogi specificirala stroške, ki so ji nastali z opravo posameznega pravdnega dejanja. Gre za stroške poštnine in stroške fotokopiranja listin, vse izraženo v EUR. Ker tožnice v postopku ni zastopal odvetnik, sodišče pri odločanju ni uporabilo določb ZOdvT, temveč je tožnici skladno z ZPP utemeljeno priznalo priglašene in specificirane materialne stroške.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - delovni invalid III. kategorije
Invalidnost I. kategorije je pri zavarovancu podana, če gre pri njem za takšne spremembe v zdravstvenem stanju, da zaradi njih ni več zmožen za pridobitno delo oz. nima več preostale delovne zmožnosti (60. člen ZPIZ-1). Takšno zdravstveno stanje pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni bilo ugotovljeno, zato tožbeni zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - stroški - protipravno pridobljena premoženjska korist
Plačilo obratovalnih stroškov na določenem naslovu za tri osebe, kot izhajajo iz dopisa, še ne pomeni, da je tožnik v spornem obdobju dejansko bival na tem naslovu.
Tožniku ni mogoče očitati, da je neupravičeno prejemal povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višjem znesku, ker naj bi v spornem času dejansko bival na drugem naslovu. Zato ni obstajal razlog na strani tožnika, zaradi katerega mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
dejansko stanje prekrška – vožnja po prednostni cesti
Sodišče prve stopnje se je pravilno postavilo na stališče, da ima voznik, ki vozi po prednostni cesti, prednost pred vozili na cestah, ki to cesto križajo in ga dejstvo, da prednostna cesta poteka v ovinku v katerem je eden ali več krakov stranskih cest (križišče) ne zavezuje, da bi moral posebej nakazati, da bo še naprej vozil po prednostni cesti, torej, da ne namerava spreminjati voznega pasu oziroma da ne namerava zapeljati na nobeno od stranskih cest.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik (živilski delavec) je spornega dne čistil stroj - polžasti transporter. Stroj je ustavil, da bi iz njega odstranil večje koščke mesa. Ko je s čiščenjem s strgalom končal, je stroj vklopil in pod odprtino, ki je cca 5 cm od tal, podstavil smetišnico, na katero je padlo veliko odpadnega mesa. Ker je bila polna, jo je hotel odmakniti, pri čemer je rahlo počepnil, takrat pa mu je zdrsnilo, tako da je z roko segel v stroj in spirala v stroju mu je zgrabila desni kazalec in ga poškodovala. Stroj bi se moral ob odprti loputi sam ustaviti, vendar se ni. Stroj je omogočal nenadzorovan kontakt z notranjostjo, kjer so rotirajoče kovinske lopute poškodovale tožnika, zato je nevarna stvar.
Tožnik je odstopil od predpisanega načina čiščenja stroja, ki poteka tako, da se preostale delce iz stroja spira na tla, ko je stroj v mirujočem stanju in se jih nato počisti s tal. Ta odstop pa kljub zdrsu tožnika ne bi povzročil takšnih posledic, če bi senzorji pravilno delovali in bi se stroj ob odprti loputi ustavil. Ker je tožnik pod loputo podstavil smetišnico in je s tem odstopil od navodil za čiščenje stroja, je k nastanku škode soprispeval v deležu 30 %.
Glede na to, da je v obravnavani zadevi z zahtevo za sodno varstvo izpodbijan plačilni nalog za plačilo sodne takse izdal prekrškovni organ in ne sodišče, je zoper takšno odločbo skladno s 5. alinejo 62. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zahtevo za sodno varstvo.