zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pripoznava dolga – pobot
Ker ima upnik pravico terjati, ko terjatev dospe, je za začetek teka zastaranja praviloma odločilna dospelost terjatve. Vendar pa to ni vedno nujno, saj lahko drugače določa že zakon. Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje, oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja.
Tudi v primeru, da je prišlo do veljavnega pobota in bi takšno pobotanje šteli kot (pisno) odpoved zastaranju v smislu 340. člena OZ, se je tožena stranka s tem eventuelno odpovedala zgolj zastaranju tiste terjatve, ki je bila uveljavljena v pobot, ne pa tudi zastaranju ostalih.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - funkcionalna pristojnost sodišča - zavrženje
Tudi v primeru, da kazenski postopek še ni pravnomočno končan, je funkcionalno pristojno sodišče za zavrženje obtoženčeve zahteve za varstvo zakonitosti, vložene zoper sklep višjega sodišča, Vrhovno sodišče in ne predsednica senata okrožnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065154
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/2, 171. ZON člen 92, 92/1. ZDLov-1 člen 54, 54/5. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2. Pravilnik o zaščiti rejnih živali člen 4, 10. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic člen 3, 10. Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.
odgovornost države – škoda, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali – objektivna odgovornost – domneva vzročnosti – domnevna baza – škoda, ki jo povzroči krokar – izključitev odgovornosti – preprečevanje škode – živali, nastanjene izven objektov – skrbnost dobrega gospodarja – dokazovanje
Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prosto živečih sesalcev in ptic, je Republika Slovenija odgovorna ne glede na krivdo, torej objektivno. Pri tej vrsti odgovornosti se vzročnost domneva, če je dokazano, da je škoda nastala v zvezi z varovano vrsto živali. Oškodovanec mora torej zatrjevati in dokazati (zgolj) dejstva, ki opredeljujejo domnevo o obstoju vzročne zveze, to je t. i. domnevno bazo – to je zvezo med škodo in zavarovano živaljo.
Neizvedbe preventivnih ukrepov kot so sezonska jagnjitev v kombinaciji s kotitvijo v bloku s fizično zaščito visoko brejih ovac in mladih jagnjet ter povečan nadzor z uvedbo pastirja (v obdobju jagnjitev) ali v tem času pogostejša prisotnost skrbnika, kar bi zmanjšalo možnost za nastanek škode, ni mogoče opravičevati z ekološko rejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0006655
URS člen 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2.
povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – kršitev osebnostnih pravic – čast in dobro ime – svoboda izražanja – javna oseba – župan – očitek storitve prekrška – povrnitev škode – denarna odškodnina – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – ureditvena začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Tožnik je kot javna oseba izpostavljen ostrejšemu nadzoru in kritiki in je tudi meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe bistveno ohlapnejša, saj je vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe na skoraj vseh področjih njenega delovanja in ne samo v okviru izvrševanja javne funkcije in v neposredni povezavi z javno funkcijo.
Pri odločanju o pogojih za izdajo začasne odredbe v primerih, ko politik, javni funkcionar oziroma druga javna oseba zahteva prepoved objave določene informacije ali umik članka, je treba težko nadomestljivo škodo v smislu 2. odstavka 272. člena ZIZ presojati širše in škodo, ki grozi upniku, primerjati s škodo, ki grozi ne le posameznemu mediju, temveč svobodi tiska in medijskega poročanja ter pravici javnosti do obveščenosti kot dvema pomembnima temeljema demokratične družbe. Zato bi morali biti primeri, ko se z začasno odredbo (torej brez polnega kontradiktornega postopka) javnemu občilu vzame pravica do poročanja o zadevah in osebah, glede katerih je podan interes javnosti do obveščenosti, omejeni le na res ekscesne primere poročanja (na prvi pogled neresnične navedbe, navadno blatenje oseb in podobno) ali pa za razkrivanje intimnih osebnih zadev, pri katerih je že na prvi pogled jasno, da ne obstoji nikakršen legitimen interes javnosti do obveščenosti.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – nevarnost
Materialnopravno zmotno je stališče, da bi morala tožnica za obstoj nevarnosti iz 2. odstavka 270. člena ZIZ izkazati tudi toženčev namen, da s svojim ravnanjem onemogoči oziroma precej oteži prav uveljavitev tožničine terjatve. Zadošča, da dolžnik (ne glede na njegov namen) razpolaga s premoženjem ter da zaradi samega njegovega razpolaganja pride do situacije, ko je uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0079410
ZPP člen 1. ZASP člen 157, 157a, 157d.
javna priobčitev fonogramov – skupni sporazum – zahteva za presojo neveljavnosti določb skupnega sporazuma – zavrženje tožbe – pristojnost drugega organa – sodna pristojnost
Presoja (ne)veljavnosti Skupnega sporazuma je v skladu z določbami ZASP v pristojnosti Sveta za avtorsko pravo in ne sodišča.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorski honorar - neupravičena obogatitev - civilna kazen - nadomestilo za DDV - predmet obdavčitve - obdavčljive transakcije
Opustitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu ustreznega honorarja. Če je s tem le zamudil, to načeloma sankcionirajo drugi instituti materialnega prava.
Tožnik bi bil upravičen tudi do nadomestila DDV, če bi bil sam zavezanec za plačilo DDV. Ker pa povrnitev neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
ZDDV-1 določa, katere transakcije so predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Predmet obdavčitve so lahko le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, saj plačilo ni v nobeni zvezi z morebitno novo ustvarjeno vrednostjo.
URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 148, 148/1. ZDPra člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1.
pravica do povračila škode – odgovornost za delavce – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – neposredna odškodninska odgovornost državnega pravobranilca – odškodninska odgovornost države za delo državnega organa – pasivna legitimacija
V primerih, ko škodo povzroči fizična oseba, ki predstavlja organ države, je neposredni povzročitelj škode država sama.
ZFPPIPP člen 398, 398/1, 399, 400, 400/2. KZ-1 člen 82, 82/3.
odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – izbris obsodbe iz kazenske evidence - storitev novega kaznivega dejanja – istovrstno kaznivo dejanje
Neizbris je pogojen s tem, da je stečajni dolžnik še pred iztekom rokov iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 103. člena KZ storil novo kaznivo dejanje. Okoliščina, ki jo smiselno zatrjuje pritožnik v pritožbi, da po pravnomočni obsodbi za kazniva dejanja tatvine ni ponovno storil istovrstnega kaznivega dejanja, ni odločilna, saj je izbris obsodbe iz kazenske evidence vezan na nestoritev kateregakoli novega kaznivega dejanja v zakonsko predpisanem roku.
delna oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč - ovira za dodelitev denarne socialne pomoči - minimalni dogodek - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
V času nastanka takse obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje, je že veljal spremenjeni 11. člen ZST-1, ki sodišču možnosti, da stranko oprosti plačila takse v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči, ni več dajal. Tako je lahko plačila takse v celoti oproščena le še stranka, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi to vlogo podala.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka.
osebni stečaj – izročitev nepremičnine – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – upnik – predkupna pravica
Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče nepremičnino po plačilu kupnine izroči kupcu in torej odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, priznava ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve. Pritožnica pa v pritožbi svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje le kot predkupna upravičenka, torej kot interesent za nakup nepremičnine, ki so predmet izročitve kupcu.
soglasje k sklenitvi kupoprodajne pogodbe – plačilo varščine – sodelovanje na dražbi – kontrahirni namen – potrdilo o plačilu varščine
Ravnanje, ko se dražiteljem onemogoči sodelovanje na dražbi kljub temu, da je bilo predhodno ugotovljeno, da so varščino pravočasno plačali, ker nimajo potrdila o plačilu varščine, potrjenega s strani banke, je preveč togo in ni v skladu z namenom, ki ga zasleduje samo plačilo varščine.
Plačilo varščine je dejanje, s katerim ponudnik navzven pokaže svoj kontrahirni namen, in s tem, ko so posamezni potencialni kupci na fiduciarni račun nakazali plačilo varščine dan pred javno dražbo, so to svojo namero izkazali v zadostni meri.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo natakarja - pomivanje posode
Pomivanje kozarcev, tudi v okoliščinah, v katerih se je poškodovala tožnica (pomivanje debelejšega kozarca za pivo v gostinskem lokalu), ni nevarna dejavnost.
izrek - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolilnega dela - zavrnilni del - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče je z meritorno sodbo (le) razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kar pa še ne pomeni odločitve o tožbenem zahtevku. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, ali je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti ali le deloma ali pa ga je v celoti zavrnilo oziroma, če ga je zavrnilo le delno, v katerem delu je zavrnjen.
oprostitev plačila sodnih taks – načelo pomoči prava neuki stranki
Kljub temu, da je sodišče v pozivnem sklepu eksaktno navedlo, kaj mora predlagatelj taksne oprostitve predlogu priložiti, je sodišču posredoval drugačna potrdila od zahtevanih. Dejstvo, da gre za prava neuko stranko, njegovega ravnanja ne opravičuje, saj ga je sodišče v pozivnem sklepu natančno poučilo, kaj mora storiti, da bo lahko njegovo laično vlogo vsebinsko obravnavalo. Sodišče je tako izpolnilo dolžnost pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP.
V sodni praksi kljub (sedaj razveljavljenemu - kot bo obrazloženo v nadaljevanju) besedilu 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ (1) ni bilo enotnega stališča, ali je kot odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ šteti tudi neizvršljiv plačilni nalog in sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (2. Navedeno dilemo je razrešilo Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-148/13-15 z dne 10. 7. 2014.
Tožeča stranka je vložila tožbo, na poziv sodišča prve stopnje na popravo tožbe, pa še dopolnitev tožbe, v kateri je postavila podredni tožbeni zahtevek, ki ga je utemeljila na drugi pravni podlagi kot primarni tožbeni zahtevek. Tako pravno postopanje je v skladu z določbo 184. in 182. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo in dopolnitev tožbe obravnavati kot enotno tožbo in o njej odločiti v celoti oziroma v kolikor meni, da je le del zrel za odločitev, izdati delno sodbo oziroma delni sklep, v skladu z določbo 314. člena ZPP. Ker je v izreku izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje odločilo le o tožbi, ne pa tudi o pravočasni dopolnitvi tožbe, kljub temu, da se nanjo v obrazložitvi sklicuje, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti izpodbijanega sklepa, saj sodišče prve stopnje ni odločilo o celotni tožbi.