zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - funkcionalna pristojnost sodišča - zavrženje
Tudi v primeru, da kazenski postopek še ni pravnomočno končan, je funkcionalno pristojno sodišče za zavrženje obtoženčeve zahteve za varstvo zakonitosti, vložene zoper sklep višjega sodišča, Vrhovno sodišče in ne predsednica senata okrožnega sodišča.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorski honorar - neupravičena obogatitev - civilna kazen - nadomestilo za DDV - predmet obdavčitve - obdavčljive transakcije
Opustitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu ustreznega honorarja. Če je s tem le zamudil, to načeloma sankcionirajo drugi instituti materialnega prava.
Tožnik bi bil upravičen tudi do nadomestila DDV, če bi bil sam zavezanec za plačilo DDV. Ker pa povrnitev neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
ZDDV-1 določa, katere transakcije so predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Predmet obdavčitve so lahko le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, saj plačilo ni v nobeni zvezi z morebitno novo ustvarjeno vrednostjo.
URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 148, 148/1. ZDPra člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1.
pravica do povračila škode – odgovornost za delavce – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – neposredna odškodninska odgovornost državnega pravobranilca – odškodninska odgovornost države za delo državnega organa – pasivna legitimacija
V primerih, ko škodo povzroči fizična oseba, ki predstavlja organ države, je neposredni povzročitelj škode država sama.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – sposobnosti in zmožnosti staršev
Toženec glede na svoj življenjski stil nedvomno dobiva prejemke tudi iz opravljanja drugih del, ne le iz redne zaposlitve, kar je sodišče upoštevalo pri ugotovitvi njegovih zmožnosti za preživljanje mladoletnih otrok. Upoštevalo je tudi, da je zdrav in sposoben za vsako delo.
spor iz razmerij med starši in otroki – začasna odredba
Ob tem, da A. trenutno čuti močan odpor do očeta in da sodni izvedenec ugotavlja veliko verjetnost avtoagresivnega vedenja v primeru (začasne) dodelitve očetu, v tem trenutku začasna dodelitev očetu ne bi bila v A. korist. Takšen zaključek v materialnopravnem pogledu pomeni, da tožnik ni izkazal že prvega pogoja za začasno odredbo po 1. odstavku 272. člena ZIZ.
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, ampak bi moral upnik navesti pravilno osebno ime in njen naslov. Ti podatki se morajo medsebojno skladati – ustrezati morajo tako opisani osebi v centralnem registru prebivalstva, brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.
začasna odredba – prepoved razpolaganja s premičnimi stvarmi - verjetnost terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – dokazni standard
Verjetnost, ki se po določbah ZIZ uporablja kot dokazni standard, potreben za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi v nadaljevanju postopka uspeli, dokazovali resničnost njegovih navedb in torej narekovali zanj ugodno odločitev.
Brez izrečene prepovedi bi bil možen promet s predmetnimi premičninami, kar bi brez dvoma otežilo terjatev tožnika, usmerjeno v poplačilo iz prav teh premičnih stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0079410
ZPP člen 1. ZASP člen 157, 157a, 157d.
javna priobčitev fonogramov – skupni sporazum – zahteva za presojo neveljavnosti določb skupnega sporazuma – zavrženje tožbe – pristojnost drugega organa – sodna pristojnost
Presoja (ne)veljavnosti Skupnega sporazuma je v skladu z določbami ZASP v pristojnosti Sveta za avtorsko pravo in ne sodišča.
soglasje k sklenitvi kupoprodajne pogodbe – plačilo varščine – sodelovanje na dražbi – kontrahirni namen – potrdilo o plačilu varščine
Ravnanje, ko se dražiteljem onemogoči sodelovanje na dražbi kljub temu, da je bilo predhodno ugotovljeno, da so varščino pravočasno plačali, ker nimajo potrdila o plačilu varščine, potrjenega s strani banke, je preveč togo in ni v skladu z namenom, ki ga zasleduje samo plačilo varščine.
Plačilo varščine je dejanje, s katerim ponudnik navzven pokaže svoj kontrahirni namen, in s tem, ko so posamezni potencialni kupci na fiduciarni račun nakazali plačilo varščine dan pred javno dražbo, so to svojo namero izkazali v zadostni meri.
osebni stečaj – izročitev nepremičnine – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – upnik – predkupna pravica
Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče nepremičnino po plačilu kupnine izroči kupcu in torej odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, priznava ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve. Pritožnica pa v pritožbi svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje le kot predkupna upravičenka, torej kot interesent za nakup nepremičnine, ki so predmet izročitve kupcu.
delna oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč - ovira za dodelitev denarne socialne pomoči - minimalni dogodek - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
V času nastanka takse obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje, je že veljal spremenjeni 11. člen ZST-1, ki sodišču možnosti, da stranko oprosti plačila takse v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči, ni več dajal. Tako je lahko plačila takse v celoti oproščena le še stranka, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi to vlogo podala.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka.
ZFPPIPP člen 398, 398/1, 399, 400, 400/2. KZ-1 člen 82, 82/3.
odpust obveznosti – ovira za odpust obveznosti – izbris obsodbe iz kazenske evidence - storitev novega kaznivega dejanja – istovrstno kaznivo dejanje
Neizbris je pogojen s tem, da je stečajni dolžnik še pred iztekom rokov iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 103. člena KZ storil novo kaznivo dejanje. Okoliščina, ki jo smiselno zatrjuje pritožnik v pritožbi, da po pravnomočni obsodbi za kazniva dejanja tatvine ni ponovno storil istovrstnega kaznivega dejanja, ni odločilna, saj je izbris obsodbe iz kazenske evidence vezan na nestoritev kateregakoli novega kaznivega dejanja v zakonsko predpisanem roku.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo natakarja - pomivanje posode
Pomivanje kozarcev, tudi v okoliščinah, v katerih se je poškodovala tožnica (pomivanje debelejšega kozarca za pivo v gostinskem lokalu), ni nevarna dejavnost.
izrek - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolilnega dela - zavrnilni del - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče je z meritorno sodbo (le) razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kar pa še ne pomeni odločitve o tožbenem zahtevku. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, ali je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti ali le deloma ali pa ga je v celoti zavrnilo oziroma, če ga je zavrnilo le delno, v katerem delu je zavrnjen.
Tožeča stranka je vložila tožbo, na poziv sodišča prve stopnje na popravo tožbe, pa še dopolnitev tožbe, v kateri je postavila podredni tožbeni zahtevek, ki ga je utemeljila na drugi pravni podlagi kot primarni tožbeni zahtevek. Tako pravno postopanje je v skladu z določbo 184. in 182. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo in dopolnitev tožbe obravnavati kot enotno tožbo in o njej odločiti v celoti oziroma v kolikor meni, da je le del zrel za odločitev, izdati delno sodbo oziroma delni sklep, v skladu z določbo 314. člena ZPP. Ker je v izreku izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje odločilo le o tožbi, ne pa tudi o pravočasni dopolnitvi tožbe, kljub temu, da se nanjo v obrazložitvi sklicuje, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti izpodbijanega sklepa, saj sodišče prve stopnje ni odločilo o celotni tožbi.
oprostitev plačila sodnih taks – načelo pomoči prava neuki stranki
Kljub temu, da je sodišče v pozivnem sklepu eksaktno navedlo, kaj mora predlagatelj taksne oprostitve predlogu priložiti, je sodišču posredoval drugačna potrdila od zahtevanih. Dejstvo, da gre za prava neuko stranko, njegovega ravnanja ne opravičuje, saj ga je sodišče v pozivnem sklepu natančno poučilo, kaj mora storiti, da bo lahko njegovo laično vlogo vsebinsko obravnavalo. Sodišče je tako izpolnilo dolžnost pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP.
V sodni praksi kljub (sedaj razveljavljenemu - kot bo obrazloženo v nadaljevanju) besedilu 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ (1) ni bilo enotnega stališča, ali je kot odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ šteti tudi neizvršljiv plačilni nalog in sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (2. Navedeno dilemo je razrešilo Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-148/13-15 z dne 10. 7. 2014.