Ker v konkretnem primeru na kraju škodnega dogodka ni nobenega križišča ali dovoza za stanovanjsko hišo, od voznika vozila ni mogoče zahtevati, da naj bo pozoren tudi na morebitni promet iz leve (napačne) strani vožnje. Na tej strani se je namreč nahajal robnik in živa meja, prvi toženec pa bi z napačno vožnjo trčil v kakršnokoli oviro, ki bi se nahajala na trasi njegove vožnje po klancu navzdol. Do prometne nesreče je tako prišlo izključno zaradi ravnanja mladoletnega prvega toženca, ki ga voznik ni mogel pričakovati in se tudi ni mogel izogniti njegovim posledicam ali jih odstraniti.
objava popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - sorazmernost popravka
Navržen očitek naklepnega nezakonitega (protipravnega) postopanja (ravnanja) državnih organov tuje države je brez vsakega dvoma žaljivo, ne glede na to kako slovenski mediji poročajo (oziroma dopuščajo prostor za izjave posameznih državljanov) glede sodnih postopkov oziroma odnosov do slovenskega sodstva. Žaljivo poročanje medijev oziroma dopuščanje, da se v medijih blati in žali slovenska sodišča in njihovo postopanje v ničemer ne utemeljuje zahtevanega popravka in ne dopušča takega ravnanja v obravnavanem primeru, kot ga zahteva tožnik.
URS člen 72, 72/1. OZ člen 133, 179, 179/1, 182. ZJC člen 16. ZVO člen 3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 19.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
razrešitev upravitelja – izjava upravitelja – pravica do izjave
Iz poziva upravitelju bi moralo biti jasno razvidno, da ga sodišče pošilja v smislu drugega v zvezi s tretjim odstavkom 119. člena ZFPPIPP, torej v zvezi s postopkom odločanja o razrešitvi upravitelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006822
KZ-1 člen 47, 47/1, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/1-2, 370/1-4, 372, 372-5.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot obteževalno okoliščino upoštevalo v pritožbi izpostavljeno, da je šlo v obravnavanem primeru za 25 tujcev, ki so bili prepeljani v kombiniranem vozilu, pravilno pa je tudi ugotovilo, da so podane tudi olajševalne okoliščine, ki se kažejo v nizki kriminalni količini, saj sta bila obtoženca le izvidnica, izvršila sta le eno dejanje in ni izkazano, da bi prejela posebej visoko premoženjsko korist. Pravilno je tudi upoštevalo, da sta obtoženca kaznivo dejanje priznala, ko sta se prvič izrekla o krivdi.
Po oceni pritožbenega sodišča iz zgoraj navedenega izhaja odgovor, da se varstvo pravic zasebnosti nanaša le na človeka oz. ljudi in ne na mrtve posameznike ter zasebnost v smislu drugega odstavka 219.a člena ZKP že po naravi stvari lahko pričakuje le živ posameznik - človek, zato preiskava mobilnega telefona pokojnega T.S. ni bila nezakonita in v nasprotju s 35. in 37. členom Ustave RS. Da se pogoj iz 219.a člena ZKP za preiskavo elektronske naprave po vnaprejšnji pisni privolitvi imetnika (uporabnika) elektronske naprave nanaša (le) na živega posameznika, izhaja tudi iz nadaljnjih določb 219.a člena ZKP. Tako je med drugim določeno, da če se preiskava opravi na podlagi odredbe sodišča, se izvod te odredbe pred začetkom preiskave izroči imetniku oz. uporabniku elektronske naprave, ki naj se preišče (torej živemu posamezniku), imetnik oz. uporabnik elektronske naprave pa mora tudi omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da se doseže namen preiskave (šesti odstavek 219.a člena ZKP). Prej navedeno pomeni, da v primeru, ko bi se opravila preiskava mobilnega telefona ali druge elektronske naprave umrlega posameznika na podlagi odredbe sodišča, preiskave ne bi bilo mogoče opraviti, če bi šlo za primere iz šestega odstavka 219.a člena ZKP, saj umrli posameznik ne more omogočiti dostopa do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in dajati pojasnila o uporabi naprave, ki bi bila potrebna.
predračun stroškov – pravica upravitelja do pritožbe – stranka stečajnega psotopka
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka.
Upravitelj se neutemeljeno sklicuje na ustavno pravico do pritožbe, saj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ postopka zaradi insolventnosti, torej organ sodišča, z izpodbijano odločbo pa tudi ni bilo odločeno o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih in tudi ni bilo vanje poseženo.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/5, 125, 125/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 121, 121/2. URS člen 23, 23/1, 25.
izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi izločitve - vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes – pravica do nepristranskega sojenja – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – napačen pravni pouk
Zoper sklep, s katerim je v stečajnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, je dovoljena posebna pritožba.
Morebitne postopkovne napake in zmotna uporaba materialnega prava ne morejo biti izločitveni razlog, saj so te predmet presoje v postopkih s pravnimi sredstvi zoper posamezno odločbo sodišča v postopku.
URS člen 72, 72/1. OZ člen 133, 179, 179/1, 182. ZJC člen 16. ZVO člen 3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 19.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
URS člen 72, 72/1. OZ člen 133, 179, 179/1, 182. ZJC člen 16. ZVO člen 3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 19.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, ampak bi moral upnik navesti pravilno osebno ime in njen naslov. Ti podatki se morajo medsebojno skladati – ustrezati morajo tako opisani osebi v centralnem registru prebivalstva, brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0006655
URS člen 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2.
povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – kršitev osebnostnih pravic – čast in dobro ime – svoboda izražanja – javna oseba – župan – očitek storitve prekrška – povrnitev škode – denarna odškodnina – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – ureditvena začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Tožnik je kot javna oseba izpostavljen ostrejšemu nadzoru in kritiki in je tudi meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe bistveno ohlapnejša, saj je vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe na skoraj vseh področjih njenega delovanja in ne samo v okviru izvrševanja javne funkcije in v neposredni povezavi z javno funkcijo.
Pri odločanju o pogojih za izdajo začasne odredbe v primerih, ko politik, javni funkcionar oziroma druga javna oseba zahteva prepoved objave določene informacije ali umik članka, je treba težko nadomestljivo škodo v smislu 2. odstavka 272. člena ZIZ presojati širše in škodo, ki grozi upniku, primerjati s škodo, ki grozi ne le posameznemu mediju, temveč svobodi tiska in medijskega poročanja ter pravici javnosti do obveščenosti kot dvema pomembnima temeljema demokratične družbe. Zato bi morali biti primeri, ko se z začasno odredbo (torej brez polnega kontradiktornega postopka) javnemu občilu vzame pravica do poročanja o zadevah in osebah, glede katerih je podan interes javnosti do obveščenosti, omejeni le na res ekscesne primere poročanja (na prvi pogled neresnične navedbe, navadno blatenje oseb in podobno) ali pa za razkrivanje intimnih osebnih zadev, pri katerih je že na prvi pogled jasno, da ne obstoji nikakršen legitimen interes javnosti do obveščenosti.
priposestvovanje - dobroverni posestnik - dobra vera
Dobra vera je sicer res nekakšno subjektivno, intimno (moralno vrednostno) prepričanje posameznika, a prav vsako notranje prepričanje sicer poštenega človeka še ni dobra vera. To prepričanje mora imeti neko otipljivo podlago, nekakšen rezón (smisel, upravičenje, razlog), razlago, opravičilo.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - funkcionalna pristojnost sodišča - zavrženje
Tudi v primeru, da kazenski postopek še ni pravnomočno končan, je funkcionalno pristojno sodišče za zavrženje obtoženčeve zahteve za varstvo zakonitosti, vložene zoper sklep višjega sodišča, Vrhovno sodišče in ne predsednica senata okrožnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065154
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/2, 171. ZON člen 92, 92/1. ZDLov-1 člen 54, 54/5. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2. Pravilnik o zaščiti rejnih živali člen 4, 10. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic člen 3, 10. Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.
odgovornost države – škoda, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali – objektivna odgovornost – domneva vzročnosti – domnevna baza – škoda, ki jo povzroči krokar – izključitev odgovornosti – preprečevanje škode – živali, nastanjene izven objektov – skrbnost dobrega gospodarja – dokazovanje
Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prosto živečih sesalcev in ptic, je Republika Slovenija odgovorna ne glede na krivdo, torej objektivno. Pri tej vrsti odgovornosti se vzročnost domneva, če je dokazano, da je škoda nastala v zvezi z varovano vrsto živali. Oškodovanec mora torej zatrjevati in dokazati (zgolj) dejstva, ki opredeljujejo domnevo o obstoju vzročne zveze, to je t. i. domnevno bazo – to je zvezo med škodo in zavarovano živaljo.
Neizvedbe preventivnih ukrepov kot so sezonska jagnjitev v kombinaciji s kotitvijo v bloku s fizično zaščito visoko brejih ovac in mladih jagnjet ter povečan nadzor z uvedbo pastirja (v obdobju jagnjitev) ali v tem času pogostejša prisotnost skrbnika, kar bi zmanjšalo možnost za nastanek škode, ni mogoče opravičevati z ekološko rejo.
spor iz razmerij med starši in otroki – začasna odredba
Ob tem, da A. trenutno čuti močan odpor do očeta in da sodni izvedenec ugotavlja veliko verjetnost avtoagresivnega vedenja v primeru (začasne) dodelitve očetu, v tem trenutku začasna dodelitev očetu ne bi bila v A. korist. Takšen zaključek v materialnopravnem pogledu pomeni, da tožnik ni izkazal že prvega pogoja za začasno odredbo po 1. odstavku 272. člena ZIZ.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – sposobnosti in zmožnosti staršev
Toženec glede na svoj življenjski stil nedvomno dobiva prejemke tudi iz opravljanja drugih del, ne le iz redne zaposlitve, kar je sodišče upoštevalo pri ugotovitvi njegovih zmožnosti za preživljanje mladoletnih otrok. Upoštevalo je tudi, da je zdrav in sposoben za vsako delo.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pripoznava dolga – pobot
Ker ima upnik pravico terjati, ko terjatev dospe, je za začetek teka zastaranja praviloma odločilna dospelost terjatve. Vendar pa to ni vedno nujno, saj lahko drugače določa že zakon. Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje, oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja.
Tudi v primeru, da je prišlo do veljavnega pobota in bi takšno pobotanje šteli kot (pisno) odpoved zastaranju v smislu 340. člena OZ, se je tožena stranka s tem eventuelno odpovedala zgolj zastaranju tiste terjatve, ki je bila uveljavljena v pobot, ne pa tudi zastaranju ostalih.
STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – USTAVNO PRAVO
VSL0006668
URS člen 69, 125. SPZ člen 33, 33/3. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – javno dobro – javna cesta – omejitev lastninske pravice – poseben postopek razlastitve – pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti – prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – neustavni občinski odlok – exceptio illegalis
Zaradi pomena javnih cest za življenje v skupnosti oziroma zaradi tehtanja javne koristi sodišče ne more odločiti, kot da odloka ni. Takšna odločitev bi preprečevala prosto uporabo dela javne ceste, kar bi utegnilo povzročiti škodo širšemu krogu ljudi. Tako bi nastalo novo še bolj protiustavno stanje od tega, ki ga predstavlja omenjena pomanjkljivost odloka. Kategorizacija javne ceste ima namreč učinek proti vsem (erga omnes), kar pomeni, da bi bila z neupoštevanjem odloka povzročena škoda tretjim osebam (uporabnikom ceste), ki se zanašajo na splošni akt občine (tožene stranke).