URS člen 72, 72/1. OZ člen 133, 179, 179/1, 182. ZJC člen 16. ZVO člen 3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 19.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
predračun stroškov – pravica upravitelja do pritožbe – stranka stečajnega psotopka
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka.
Upravitelj se neutemeljeno sklicuje na ustavno pravico do pritožbe, saj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ postopka zaradi insolventnosti, torej organ sodišča, z izpodbijano odločbo pa tudi ni bilo odločeno o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih in tudi ni bilo vanje poseženo.
Po oceni pritožbenega sodišča iz zgoraj navedenega izhaja odgovor, da se varstvo pravic zasebnosti nanaša le na človeka oz. ljudi in ne na mrtve posameznike ter zasebnost v smislu drugega odstavka 219.a člena ZKP že po naravi stvari lahko pričakuje le živ posameznik - človek, zato preiskava mobilnega telefona pokojnega T.S. ni bila nezakonita in v nasprotju s 35. in 37. členom Ustave RS. Da se pogoj iz 219.a člena ZKP za preiskavo elektronske naprave po vnaprejšnji pisni privolitvi imetnika (uporabnika) elektronske naprave nanaša (le) na živega posameznika, izhaja tudi iz nadaljnjih določb 219.a člena ZKP. Tako je med drugim določeno, da če se preiskava opravi na podlagi odredbe sodišča, se izvod te odredbe pred začetkom preiskave izroči imetniku oz. uporabniku elektronske naprave, ki naj se preišče (torej živemu posamezniku), imetnik oz. uporabnik elektronske naprave pa mora tudi omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da se doseže namen preiskave (šesti odstavek 219.a člena ZKP). Prej navedeno pomeni, da v primeru, ko bi se opravila preiskava mobilnega telefona ali druge elektronske naprave umrlega posameznika na podlagi odredbe sodišča, preiskave ne bi bilo mogoče opraviti, če bi šlo za primere iz šestega odstavka 219.a člena ZKP, saj umrli posameznik ne more omogočiti dostopa do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in dajati pojasnila o uporabi naprave, ki bi bila potrebna.
Ker v konkretnem primeru na kraju škodnega dogodka ni nobenega križišča ali dovoza za stanovanjsko hišo, od voznika vozila ni mogoče zahtevati, da naj bo pozoren tudi na morebitni promet iz leve (napačne) strani vožnje. Na tej strani se je namreč nahajal robnik in živa meja, prvi toženec pa bi z napačno vožnjo trčil v kakršnokoli oviro, ki bi se nahajala na trasi njegove vožnje po klancu navzdol. Do prometne nesreče je tako prišlo izključno zaradi ravnanja mladoletnega prvega toženca, ki ga voznik ni mogel pričakovati in se tudi ni mogel izogniti njegovim posledicam ali jih odstraniti.
objava popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - sorazmernost popravka
Navržen očitek naklepnega nezakonitega (protipravnega) postopanja (ravnanja) državnih organov tuje države je brez vsakega dvoma žaljivo, ne glede na to kako slovenski mediji poročajo (oziroma dopuščajo prostor za izjave posameznih državljanov) glede sodnih postopkov oziroma odnosov do slovenskega sodstva. Žaljivo poročanje medijev oziroma dopuščanje, da se v medijih blati in žali slovenska sodišča in njihovo postopanje v ničemer ne utemeljuje zahtevanega popravka in ne dopušča takega ravnanja v obravnavanem primeru, kot ga zahteva tožnik.
Pri oceni mejnega praga dolžnikove zmožnosti poplačila upnikov v večjem znesku ali drugačnih rokih je potrebno ocenjevati ustreznost predloga glede zakonskih in strokovnih kriterijev po času ob pripravi njegovega predloga, ob tem da se v ugovornem postopku preverja realnost pričakovanj, upoštevaje tudi dejstva, ki so nastala po času, ko je bil predlog podan, in sicer ta ugotovljena dejstva kažejo na to, ali so bila izhodišča ekonomskih pogojev in rezultatov poslovanja in sam predlog prisilne poravnave sestavljena tako, da omogočajo poplačilo upnikov pod najbolj ugodnimi pogoji, ki pa še omogočajo nadaljevanje dolžnikovega podjema.
URS člen 72, 72/1. OZ člen 133, 179, 179/1, 182. ZJC člen 16. ZVO člen 3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 19.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006822
KZ-1 člen 47, 47/1, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/1-2, 370/1-4, 372, 372-5.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot obteževalno okoliščino upoštevalo v pritožbi izpostavljeno, da je šlo v obravnavanem primeru za 25 tujcev, ki so bili prepeljani v kombiniranem vozilu, pravilno pa je tudi ugotovilo, da so podane tudi olajševalne okoliščine, ki se kažejo v nizki kriminalni količini, saj sta bila obtoženca le izvidnica, izvršila sta le eno dejanje in ni izkazano, da bi prejela posebej visoko premoženjsko korist. Pravilno je tudi upoštevalo, da sta obtoženca kaznivo dejanje priznala, ko sta se prvič izrekla o krivdi.
V primerih, ko stečajni dolžnik nastopa v položaju realnega dolžnika, torej zastavitelja, ki ni hkrati tudi dolžnik iz primarnega posla (npr. kreditojemalec), gre za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 20a. člena ZFPPIPP, saj gre za obveznost, ki jo je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe.
Terjatev upnice do stečajnega dolžnika bo nastala šele, če kreditojemalec do nje ne bo izpolnil svoje obveznosti in gre torej za pogojno terjatev v skladu z 259. členom ZFPPIPP, ko je upnikova terjatev povezana z odložnim pogojem. V primeru, da se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne bo uresničil, bo terjatev upnice do stečajnega dolžnika tudi prenehala.
ZFPPIPP člen 399, 399/1. KZ člen 196, 196/1, 310, 310/1.
odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivnih snovi - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Z določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP niso mišljena le kazniva dejanja iz 23. poglavja (kazniva dejanja zoper premoženje) in 24. poglavja (kazniva dejanja zoper gospodarstvo) KZ RS, temveč vsa tista kazniva dejanja, ki so bila storjena iz koristoljubja, na škodo tujega premoženja, z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi.
začasna odredba – prepoved razpolaganja s premičnimi stvarmi - verjetnost terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – dokazni standard
Verjetnost, ki se po določbah ZIZ uporablja kot dokazni standard, potreben za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi v nadaljevanju postopka uspeli, dokazovali resničnost njegovih navedb in torej narekovali zanj ugodno odločitev.
Brez izrečene prepovedi bi bil možen promet s predmetnimi premičninami, kar bi brez dvoma otežilo terjatev tožnika, usmerjeno v poplačilo iz prav teh premičnih stvari.
vrnitveni zahtevek – vpis v zemljiško knjigo - prodaja in izročitev stanovanja kupcu v posest – upravičenje do posesti
Zgolj formalen vpis v zemljiško knjigo tožnici ne daje aktivne legitimacije za vrnitveni zahtevek, saj je pomembno tudi upravičenje do posesti, ki pa je tožnici zaradi prodaje in izročitve stanovanja kupcu v posest prenehalo.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – sposobnosti in zmožnosti staršev
Toženec glede na svoj življenjski stil nedvomno dobiva prejemke tudi iz opravljanja drugih del, ne le iz redne zaposlitve, kar je sodišče upoštevalo pri ugotovitvi njegovih zmožnosti za preživljanje mladoletnih otrok. Upoštevalo je tudi, da je zdrav in sposoben za vsako delo.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pripoznava dolga – pobot
Ker ima upnik pravico terjati, ko terjatev dospe, je za začetek teka zastaranja praviloma odločilna dospelost terjatve. Vendar pa to ni vedno nujno, saj lahko drugače določa že zakon. Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje, oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja.
Tudi v primeru, da je prišlo do veljavnega pobota in bi takšno pobotanje šteli kot (pisno) odpoved zastaranju v smislu 340. člena OZ, se je tožena stranka s tem eventuelno odpovedala zgolj zastaranju tiste terjatve, ki je bila uveljavljena v pobot, ne pa tudi zastaranju ostalih.
URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 148, 148/1. ZDPra člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1.
pravica do povračila škode – odgovornost za delavce – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – neposredna odškodninska odgovornost državnega pravobranilca – odškodninska odgovornost države za delo državnega organa – pasivna legitimacija
V primerih, ko škodo povzroči fizična oseba, ki predstavlja organ države, je neposredni povzročitelj škode država sama.
spor iz razmerij med starši in otroki – začasna odredba
Ob tem, da A. trenutno čuti močan odpor do očeta in da sodni izvedenec ugotavlja veliko verjetnost avtoagresivnega vedenja v primeru (začasne) dodelitve očetu, v tem trenutku začasna dodelitev očetu ne bi bila v A. korist. Takšen zaključek v materialnopravnem pogledu pomeni, da tožnik ni izkazal že prvega pogoja za začasno odredbo po 1. odstavku 272. člena ZIZ.
S poravnavo sta pravdni stranki odpoved najemne pogodbe in toženčevo izselitev iz stanovanja vezali na pogoj neplačila že zapadlih zneskov najemnine ter neplačila tekočih stroškov najemnine in obratovalnih stroškov. Predmet razpravljanja v tem postopku je bilo zato zgolj vprašanje, ali je toženec izpolnil s poravnavo prevzete obveznosti, ne pa tudi obstoj razlogov za odpoved najemne pogodbe oziroma ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih najemniku stanovanja ni mogoče odpovedati (103. in 104. člen SZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0079410
ZPP člen 1. ZASP člen 157, 157a, 157d.
javna priobčitev fonogramov – skupni sporazum – zahteva za presojo neveljavnosti določb skupnega sporazuma – zavrženje tožbe – pristojnost drugega organa – sodna pristojnost
Presoja (ne)veljavnosti Skupnega sporazuma je v skladu z določbami ZASP v pristojnosti Sveta za avtorsko pravo in ne sodišča.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – nevarnost
Materialnopravno zmotno je stališče, da bi morala tožnica za obstoj nevarnosti iz 2. odstavka 270. člena ZIZ izkazati tudi toženčev namen, da s svojim ravnanjem onemogoči oziroma precej oteži prav uveljavitev tožničine terjatve. Zadošča, da dolžnik (ne glede na njegov namen) razpolaga s premoženjem ter da zaradi samega njegovega razpolaganja pride do situacije, ko je uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena.