Po oceni pritožbenega sodišča iz zgoraj navedenega izhaja odgovor, da se varstvo pravic zasebnosti nanaša le na človeka oz. ljudi in ne na mrtve posameznike ter zasebnost v smislu drugega odstavka 219.a člena ZKP že po naravi stvari lahko pričakuje le živ posameznik - človek, zato preiskava mobilnega telefona pokojnega T.S. ni bila nezakonita in v nasprotju s 35. in 37. členom Ustave RS. Da se pogoj iz 219.a člena ZKP za preiskavo elektronske naprave po vnaprejšnji pisni privolitvi imetnika (uporabnika) elektronske naprave nanaša (le) na živega posameznika, izhaja tudi iz nadaljnjih določb 219.a člena ZKP. Tako je med drugim določeno, da če se preiskava opravi na podlagi odredbe sodišča, se izvod te odredbe pred začetkom preiskave izroči imetniku oz. uporabniku elektronske naprave, ki naj se preišče (torej živemu posamezniku), imetnik oz. uporabnik elektronske naprave pa mora tudi omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da se doseže namen preiskave (šesti odstavek 219.a člena ZKP). Prej navedeno pomeni, da v primeru, ko bi se opravila preiskava mobilnega telefona ali druge elektronske naprave umrlega posameznika na podlagi odredbe sodišča, preiskave ne bi bilo mogoče opraviti, če bi šlo za primere iz šestega odstavka 219.a člena ZKP, saj umrli posameznik ne more omogočiti dostopa do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in dajati pojasnila o uporabi naprave, ki bi bila potrebna.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/5, 125, 125/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 121, 121/2. URS člen 23, 23/1, 25.
izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi izločitve - vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes – pravica do nepristranskega sojenja – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – napačen pravni pouk
Zoper sklep, s katerim je v stečajnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, je dovoljena posebna pritožba.
Morebitne postopkovne napake in zmotna uporaba materialnega prava ne morejo biti izločitveni razlog, saj so te predmet presoje v postopkih s pravnimi sredstvi zoper posamezno odločbo sodišča v postopku.
URS člen 72, 72/1. OZ člen 133, 179, 179/1, 182. ZJC člen 16. ZVO člen 3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 19.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
ZFPPIPP člen 399, 399/1. KZ člen 196, 196/1, 310, 310/1.
odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivnih snovi - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Z določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP niso mišljena le kazniva dejanja iz 23. poglavja (kazniva dejanja zoper premoženje) in 24. poglavja (kazniva dejanja zoper gospodarstvo) KZ RS, temveč vsa tista kazniva dejanja, ki so bila storjena iz koristoljubja, na škodo tujega premoženja, z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi.
razrešitev upravitelja – izjava upravitelja – pravica do izjave
Iz poziva upravitelju bi moralo biti jasno razvidno, da ga sodišče pošilja v smislu drugega v zvezi s tretjim odstavkom 119. člena ZFPPIPP, torej v zvezi s postopkom odločanja o razrešitvi upravitelja.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
URS člen 72, 72/1. OZ člen 133, 179, 179/1, 182. ZJC člen 16. ZVO člen 3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 19.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
Pri oceni mejnega praga dolžnikove zmožnosti poplačila upnikov v večjem znesku ali drugačnih rokih je potrebno ocenjevati ustreznost predloga glede zakonskih in strokovnih kriterijev po času ob pripravi njegovega predloga, ob tem da se v ugovornem postopku preverja realnost pričakovanj, upoštevaje tudi dejstva, ki so nastala po času, ko je bil predlog podan, in sicer ta ugotovljena dejstva kažejo na to, ali so bila izhodišča ekonomskih pogojev in rezultatov poslovanja in sam predlog prisilne poravnave sestavljena tako, da omogočajo poplačilo upnikov pod najbolj ugodnimi pogoji, ki pa še omogočajo nadaljevanje dolžnikovega podjema.
objava popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - sorazmernost popravka
Navržen očitek naklepnega nezakonitega (protipravnega) postopanja (ravnanja) državnih organov tuje države je brez vsakega dvoma žaljivo, ne glede na to kako slovenski mediji poročajo (oziroma dopuščajo prostor za izjave posameznih državljanov) glede sodnih postopkov oziroma odnosov do slovenskega sodstva. Žaljivo poročanje medijev oziroma dopuščanje, da se v medijih blati in žali slovenska sodišča in njihovo postopanje v ničemer ne utemeljuje zahtevanega popravka in ne dopušča takega ravnanja v obravnavanem primeru, kot ga zahteva tožnik.
predračun stroškov – pravica upravitelja do pritožbe – stranka stečajnega psotopka
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka.
Upravitelj se neutemeljeno sklicuje na ustavno pravico do pritožbe, saj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ postopka zaradi insolventnosti, torej organ sodišča, z izpodbijano odločbo pa tudi ni bilo odločeno o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih in tudi ni bilo vanje poseženo.
V primerih, ko stečajni dolžnik nastopa v položaju realnega dolžnika, torej zastavitelja, ki ni hkrati tudi dolžnik iz primarnega posla (npr. kreditojemalec), gre za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 20a. člena ZFPPIPP, saj gre za obveznost, ki jo je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe.
Terjatev upnice do stečajnega dolžnika bo nastala šele, če kreditojemalec do nje ne bo izpolnil svoje obveznosti in gre torej za pogojno terjatev v skladu z 259. členom ZFPPIPP, ko je upnikova terjatev povezana z odložnim pogojem. V primeru, da se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne bo uresničil, bo terjatev upnice do stečajnega dolžnika tudi prenehala.
S poravnavo sta pravdni stranki odpoved najemne pogodbe in toženčevo izselitev iz stanovanja vezali na pogoj neplačila že zapadlih zneskov najemnine ter neplačila tekočih stroškov najemnine in obratovalnih stroškov. Predmet razpravljanja v tem postopku je bilo zato zgolj vprašanje, ali je toženec izpolnil s poravnavo prevzete obveznosti, ne pa tudi obstoj razlogov za odpoved najemne pogodbe oziroma ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih najemniku stanovanja ni mogoče odpovedati (103. in 104. člen SZ-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065154
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/2, 171. ZON člen 92, 92/1. ZDLov-1 člen 54, 54/5. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2. Pravilnik o zaščiti rejnih živali člen 4, 10. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic člen 3, 10. Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.
odgovornost države – škoda, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali – objektivna odgovornost – domneva vzročnosti – domnevna baza – škoda, ki jo povzroči krokar – izključitev odgovornosti – preprečevanje škode – živali, nastanjene izven objektov – skrbnost dobrega gospodarja – dokazovanje
Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prosto živečih sesalcev in ptic, je Republika Slovenija odgovorna ne glede na krivdo, torej objektivno. Pri tej vrsti odgovornosti se vzročnost domneva, če je dokazano, da je škoda nastala v zvezi z varovano vrsto živali. Oškodovanec mora torej zatrjevati in dokazati (zgolj) dejstva, ki opredeljujejo domnevo o obstoju vzročne zveze, to je t. i. domnevno bazo – to je zvezo med škodo in zavarovano živaljo.
Neizvedbe preventivnih ukrepov kot so sezonska jagnjitev v kombinaciji s kotitvijo v bloku s fizično zaščito visoko brejih ovac in mladih jagnjet ter povečan nadzor z uvedbo pastirja (v obdobju jagnjitev) ali v tem času pogostejša prisotnost skrbnika, kar bi zmanjšalo možnost za nastanek škode, ni mogoče opravičevati z ekološko rejo.
KZ-1 člen 130, 258, 321. ZKP člen 358, 358-1, 358-3, 434, 434/1.
nevestno delo v službi – opis kaznivega dejanja - zakonski znaki – hujša kršitev pravic drugega – večja škoda na javni dobrini – javna varnost - opustitev pomoči – neodvrnitev nevarnosti - ogled kraja dejanja
Prevzeti ogled kraja dejanja oz. udeležiti se ogleda je (poklicna, procesna) dolžnost dežurnega preiskovalnega sodnika oz. dežurnega državnega tožilca, ne pa njuna pravica (kot fizičnih oseb) v smislu 258. člena KZ-1.
Obtožbeni opis dejanja ne opredeljuje, zakaj naj bi očitane opustitve obdolženca ogrozile (javno) varnost večjega števila nedefiniranih oseb. „Oškodovanec“ pri kaznivem dejanju opustitve pomoči po 130. členu KZ-1 je zgolj oseba, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, pri kaznivem dejanju neodvrnitve nevarnosti po 321. členu KZ-1 pa je potrebno opredeliti način ogrožanja varnosti tudi drugih ljudi.
URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 148, 148/1. ZDPra člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1.
pravica do povračila škode – odgovornost za delavce – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – neposredna odškodninska odgovornost državnega pravobranilca – odškodninska odgovornost države za delo državnega organa – pasivna legitimacija
V primerih, ko škodo povzroči fizična oseba, ki predstavlja organ države, je neposredni povzročitelj škode država sama.
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, ampak bi moral upnik navesti pravilno osebno ime in njen naslov. Ti podatki se morajo medsebojno skladati – ustrezati morajo tako opisani osebi v centralnem registru prebivalstva, brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – sposobnosti in zmožnosti staršev
Toženec glede na svoj življenjski stil nedvomno dobiva prejemke tudi iz opravljanja drugih del, ne le iz redne zaposlitve, kar je sodišče upoštevalo pri ugotovitvi njegovih zmožnosti za preživljanje mladoletnih otrok. Upoštevalo je tudi, da je zdrav in sposoben za vsako delo.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - funkcionalna pristojnost sodišča - zavrženje
Tudi v primeru, da kazenski postopek še ni pravnomočno končan, je funkcionalno pristojno sodišče za zavrženje obtoženčeve zahteve za varstvo zakonitosti, vložene zoper sklep višjega sodišča, Vrhovno sodišče in ne predsednica senata okrožnega sodišča.
vrnitveni zahtevek – vpis v zemljiško knjigo - prodaja in izročitev stanovanja kupcu v posest – upravičenje do posesti
Zgolj formalen vpis v zemljiško knjigo tožnici ne daje aktivne legitimacije za vrnitveni zahtevek, saj je pomembno tudi upravičenje do posesti, ki pa je tožnici zaradi prodaje in izročitve stanovanja kupcu v posest prenehalo.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pripoznava dolga – pobot
Ker ima upnik pravico terjati, ko terjatev dospe, je za začetek teka zastaranja praviloma odločilna dospelost terjatve. Vendar pa to ni vedno nujno, saj lahko drugače določa že zakon. Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje, oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja.
Tudi v primeru, da je prišlo do veljavnega pobota in bi takšno pobotanje šteli kot (pisno) odpoved zastaranju v smislu 340. člena OZ, se je tožena stranka s tem eventuelno odpovedala zgolj zastaranju tiste terjatve, ki je bila uveljavljena v pobot, ne pa tudi zastaranju ostalih.