Ker v konkretnem primeru na kraju škodnega dogodka ni nobenega križišča ali dovoza za stanovanjsko hišo, od voznika vozila ni mogoče zahtevati, da naj bo pozoren tudi na morebitni promet iz leve (napačne) strani vožnje. Na tej strani se je namreč nahajal robnik in živa meja, prvi toženec pa bi z napačno vožnjo trčil v kakršnokoli oviro, ki bi se nahajala na trasi njegove vožnje po klancu navzdol. Do prometne nesreče je tako prišlo izključno zaradi ravnanja mladoletnega prvega toženca, ki ga voznik ni mogel pričakovati in se tudi ni mogel izogniti njegovim posledicam ali jih odstraniti.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/5, 125, 125/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 121, 121/2. URS člen 23, 23/1, 25.
izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi izločitve - vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes – pravica do nepristranskega sojenja – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – napačen pravni pouk
Zoper sklep, s katerim je v stečajnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, je dovoljena posebna pritožba.
Morebitne postopkovne napake in zmotna uporaba materialnega prava ne morejo biti izločitveni razlog, saj so te predmet presoje v postopkih s pravnimi sredstvi zoper posamezno odločbo sodišča v postopku.
URS člen 72, 72/1. OZ člen 133, 179, 179/1, 182. ZJC člen 16. ZVO člen 3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 19.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča iz zgoraj navedenega izhaja odgovor, da se varstvo pravic zasebnosti nanaša le na človeka oz. ljudi in ne na mrtve posameznike ter zasebnost v smislu drugega odstavka 219.a člena ZKP že po naravi stvari lahko pričakuje le živ posameznik - človek, zato preiskava mobilnega telefona pokojnega T.S. ni bila nezakonita in v nasprotju s 35. in 37. členom Ustave RS. Da se pogoj iz 219.a člena ZKP za preiskavo elektronske naprave po vnaprejšnji pisni privolitvi imetnika (uporabnika) elektronske naprave nanaša (le) na živega posameznika, izhaja tudi iz nadaljnjih določb 219.a člena ZKP. Tako je med drugim določeno, da če se preiskava opravi na podlagi odredbe sodišča, se izvod te odredbe pred začetkom preiskave izroči imetniku oz. uporabniku elektronske naprave, ki naj se preišče (torej živemu posamezniku), imetnik oz. uporabnik elektronske naprave pa mora tudi omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da se doseže namen preiskave (šesti odstavek 219.a člena ZKP). Prej navedeno pomeni, da v primeru, ko bi se opravila preiskava mobilnega telefona ali druge elektronske naprave umrlega posameznika na podlagi odredbe sodišča, preiskave ne bi bilo mogoče opraviti, če bi šlo za primere iz šestega odstavka 219.a člena ZKP, saj umrli posameznik ne more omogočiti dostopa do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in dajati pojasnila o uporabi naprave, ki bi bila potrebna.
URS člen 72, 72/1. OZ člen 133, 179, 179/1, 182. ZJC člen 16. ZVO člen 3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 19.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
objava popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - sorazmernost popravka
Navržen očitek naklepnega nezakonitega (protipravnega) postopanja (ravnanja) državnih organov tuje države je brez vsakega dvoma žaljivo, ne glede na to kako slovenski mediji poročajo (oziroma dopuščajo prostor za izjave posameznih državljanov) glede sodnih postopkov oziroma odnosov do slovenskega sodstva. Žaljivo poročanje medijev oziroma dopuščanje, da se v medijih blati in žali slovenska sodišča in njihovo postopanje v ničemer ne utemeljuje zahtevanega popravka in ne dopušča takega ravnanja v obravnavanem primeru, kot ga zahteva tožnik.
ZFPPIPP člen 399, 399/1. KZ člen 196, 196/1, 310, 310/1.
odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivnih snovi - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Z določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP niso mišljena le kazniva dejanja iz 23. poglavja (kazniva dejanja zoper premoženje) in 24. poglavja (kazniva dejanja zoper gospodarstvo) KZ RS, temveč vsa tista kazniva dejanja, ki so bila storjena iz koristoljubja, na škodo tujega premoženja, z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi.
predračun stroškov – pravica upravitelja do pritožbe – stranka stečajnega psotopka
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka.
Upravitelj se neutemeljeno sklicuje na ustavno pravico do pritožbe, saj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ postopka zaradi insolventnosti, torej organ sodišča, z izpodbijano odločbo pa tudi ni bilo odločeno o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih in tudi ni bilo vanje poseženo.
odškodnina zaradi duševnih bolečin - prekomerne imisije – hrup na cesti – škoda presega običajne meje – pravica do zdravega življenjskega okolja – splošno koristna dejavnost – višina odškodnine
razrešitev upravitelja – izjava upravitelja – pravica do izjave
Iz poziva upravitelju bi moralo biti jasno razvidno, da ga sodišče pošilja v smislu drugega v zvezi s tretjim odstavkom 119. člena ZFPPIPP, torej v zvezi s postopkom odločanja o razrešitvi upravitelja.
Pri oceni mejnega praga dolžnikove zmožnosti poplačila upnikov v večjem znesku ali drugačnih rokih je potrebno ocenjevati ustreznost predloga glede zakonskih in strokovnih kriterijev po času ob pripravi njegovega predloga, ob tem da se v ugovornem postopku preverja realnost pričakovanj, upoštevaje tudi dejstva, ki so nastala po času, ko je bil predlog podan, in sicer ta ugotovljena dejstva kažejo na to, ali so bila izhodišča ekonomskih pogojev in rezultatov poslovanja in sam predlog prisilne poravnave sestavljena tako, da omogočajo poplačilo upnikov pod najbolj ugodnimi pogoji, ki pa še omogočajo nadaljevanje dolžnikovega podjema.
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, ampak bi moral upnik navesti pravilno osebno ime in njen naslov. Ti podatki se morajo medsebojno skladati – ustrezati morajo tako opisani osebi v centralnem registru prebivalstva, brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - funkcionalna pristojnost sodišča - zavrženje
Tudi v primeru, da kazenski postopek še ni pravnomočno končan, je funkcionalno pristojno sodišče za zavrženje obtoženčeve zahteve za varstvo zakonitosti, vložene zoper sklep višjega sodišča, Vrhovno sodišče in ne predsednica senata okrožnega sodišča.
začasna odredba – prepoved razpolaganja s premičnimi stvarmi - verjetnost terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – dokazni standard
Verjetnost, ki se po določbah ZIZ uporablja kot dokazni standard, potreben za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi v nadaljevanju postopka uspeli, dokazovali resničnost njegovih navedb in torej narekovali zanj ugodno odločitev.
Brez izrečene prepovedi bi bil možen promet s predmetnimi premičninami, kar bi brez dvoma otežilo terjatev tožnika, usmerjeno v poplačilo iz prav teh premičnih stvari.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – sposobnosti in zmožnosti staršev
Toženec glede na svoj življenjski stil nedvomno dobiva prejemke tudi iz opravljanja drugih del, ne le iz redne zaposlitve, kar je sodišče upoštevalo pri ugotovitvi njegovih zmožnosti za preživljanje mladoletnih otrok. Upoštevalo je tudi, da je zdrav in sposoben za vsako delo.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorski honorar - neupravičena obogatitev - civilna kazen - nadomestilo za DDV - predmet obdavčitve - obdavčljive transakcije
Opustitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu ustreznega honorarja. Če je s tem le zamudil, to načeloma sankcionirajo drugi instituti materialnega prava.
Tožnik bi bil upravičen tudi do nadomestila DDV, če bi bil sam zavezanec za plačilo DDV. Ker pa povrnitev neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
ZDDV-1 določa, katere transakcije so predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Predmet obdavčitve so lahko le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, saj plačilo ni v nobeni zvezi z morebitno novo ustvarjeno vrednostjo.
vrnitveni zahtevek – vpis v zemljiško knjigo - prodaja in izročitev stanovanja kupcu v posest – upravičenje do posesti
Zgolj formalen vpis v zemljiško knjigo tožnici ne daje aktivne legitimacije za vrnitveni zahtevek, saj je pomembno tudi upravičenje do posesti, ki pa je tožnici zaradi prodaje in izročitve stanovanja kupcu v posest prenehalo.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pripoznava dolga – pobot
Ker ima upnik pravico terjati, ko terjatev dospe, je za začetek teka zastaranja praviloma odločilna dospelost terjatve. Vendar pa to ni vedno nujno, saj lahko drugače določa že zakon. Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje, oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja.
Tudi v primeru, da je prišlo do veljavnega pobota in bi takšno pobotanje šteli kot (pisno) odpoved zastaranju v smislu 340. člena OZ, se je tožena stranka s tem eventuelno odpovedala zgolj zastaranju tiste terjatve, ki je bila uveljavljena v pobot, ne pa tudi zastaranju ostalih.
KZ-1 člen 130, 258, 321. ZKP člen 358, 358-1, 358-3, 434, 434/1.
nevestno delo v službi – opis kaznivega dejanja - zakonski znaki – hujša kršitev pravic drugega – večja škoda na javni dobrini – javna varnost - opustitev pomoči – neodvrnitev nevarnosti - ogled kraja dejanja
Prevzeti ogled kraja dejanja oz. udeležiti se ogleda je (poklicna, procesna) dolžnost dežurnega preiskovalnega sodnika oz. dežurnega državnega tožilca, ne pa njuna pravica (kot fizičnih oseb) v smislu 258. člena KZ-1.
Obtožbeni opis dejanja ne opredeljuje, zakaj naj bi očitane opustitve obdolženca ogrozile (javno) varnost večjega števila nedefiniranih oseb. „Oškodovanec“ pri kaznivem dejanju opustitve pomoči po 130. členu KZ-1 je zgolj oseba, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, pri kaznivem dejanju neodvrnitve nevarnosti po 321. členu KZ-1 pa je potrebno opredeliti način ogrožanja varnosti tudi drugih ljudi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0006655
URS člen 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2.
povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – kršitev osebnostnih pravic – čast in dobro ime – svoboda izražanja – javna oseba – župan – očitek storitve prekrška – povrnitev škode – denarna odškodnina – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – ureditvena začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Tožnik je kot javna oseba izpostavljen ostrejšemu nadzoru in kritiki in je tudi meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe bistveno ohlapnejša, saj je vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe na skoraj vseh področjih njenega delovanja in ne samo v okviru izvrševanja javne funkcije in v neposredni povezavi z javno funkcijo.
Pri odločanju o pogojih za izdajo začasne odredbe v primerih, ko politik, javni funkcionar oziroma druga javna oseba zahteva prepoved objave določene informacije ali umik članka, je treba težko nadomestljivo škodo v smislu 2. odstavka 272. člena ZIZ presojati širše in škodo, ki grozi upniku, primerjati s škodo, ki grozi ne le posameznemu mediju, temveč svobodi tiska in medijskega poročanja ter pravici javnosti do obveščenosti kot dvema pomembnima temeljema demokratične družbe. Zato bi morali biti primeri, ko se z začasno odredbo (torej brez polnega kontradiktornega postopka) javnemu občilu vzame pravica do poročanja o zadevah in osebah, glede katerih je podan interes javnosti do obveščenosti, omejeni le na res ekscesne primere poročanja (na prvi pogled neresnične navedbe, navadno blatenje oseb in podobno) ali pa za razkrivanje intimnih osebnih zadev, pri katerih je že na prvi pogled jasno, da ne obstoji nikakršen legitimen interes javnosti do obveščenosti.