objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – tunelni način gradnje – naključje – ekskulpacijski razlogi
Prenašanje 135 kg težke armaturne mreže dolge 6 m in široke 2,2 do 2,4 m, ki jo nosijo štirje delavci tako, da jo držijo vsak v enem vogalu, da stopajo po blatnih in spolzkih nosilcih, pri tem pa se dela izvajajo pod zemljo, pri tunelnem načinu gradnje, hkrati pa hoje po nosilcih ni mogoče imeti popolnoma v oblasti, zaradi različnega stopanja preostalih treh delavcev, ob splošno znanem dejstvu, da svetloba pri takšni gradnji ni optimalna in ob nadaljnji ugotovitvi, da tistemu, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo, tudi ni mogoče očitati nikakršnega nedopustnega ravnanja, so okoliščine, ki takšno dejavnost opredeljuje kot nevarno. Na takšno opredelitev ne vpliva okoliščina, da je bil tožnik z možnostjo rizika takšnega dela seznanjen.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev izvršbe - začasna odredba - prepoved razpolaganja - sončne elektrarne - neprava stvarna služnost
Za odločanje o krajevni pristojnosti za odločanje o predlogu za začasno odredbo je treba uporabiti določbe ZIZ, ki določajo krajevno pristojnost za odločanje o predlogu za izvršbo, vendar pa določb, ki bi izrecno zadevale prav odločanje o prepovedi razpolaganja s premičninami in prepovedi odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti v ZIZ ni. V zvezi s prepovedjo odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti je treba za določitev krajevne pristojnosti upoštevati, da bi šlo za izvršbo na drugo premoženjsko pravico in ne za izvršbo na nepremičnino.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3. ZPol člen 77, 77/1, 77/3. URS člen 22.
premestitev - pogoji za premestitev - premestitev zaradi delovnih potreb - javni uslužbenci - sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi, in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
Besedilo petega odstavka 30. člena ZVEtL v primeru izdane pravnomočne upravne odločbe o funkcionalnem zemljišču izključuje zgolj možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče, torej ponovno materialnopravno presojo, kdo in do koliko zemljišča je upravičen. Ne določa pa, da sodišče o takšnem predlogu sploh ne sme odločati. V teh primerih izda (le) ugotovitveno odločbo, v kateri upravno odločbo povzame.
vrnitev v prejšnje stanje - podaljšanje pritožbenega roka - pravica do pravnega sredstva – opravičen vzrok za zamudo
Dejstvo, da se je pritožnik s sodnim pisanjem seznanil kasneje, kot je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik – vendar v teku pritožbenega roka – ne opravičuje zahteve za izrabo celotnega 15-dnevnega pritožbenega roka.
ZIZ člen 35, 35/4, 164, 165, 165/4. ZIZ-J člen 82.
spor o pristojnosti - predlog za nadaljevanje izvršbe - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na delež družbenika – uporaba zakona
Na podlagi 35. člena ZIZ-J se, upoštevajoč prehodne in končne določbe ZIZ-J, od začetka veljavnosti ZIZ-J (30. 7. 2014) na podlagi četrtega odstavka 165. člena ZIZ za izvršbo na delež družbenika v celoti (in ne le glede načina izvršbe - prodaje deleža, kot jo je določal četrti odstavek 165. člena ZIZ pred novelo ZIZ-J), smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine. Tako se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporablja tudi specialna določba o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev iz četrtega odstavka 35. člena ZIZ.
Znesek 9.851,40 EUR, ki ga je tožnik plačal tožencu po pravnomočni sodbi, je tožnik v tožbi navedel v utemeljitev svojega prikrajšanja, hkrati pa je navedel, da je bil v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 467/2007 tožencu vrnjen osebni avtomobil, ki mu je bil zasežen, le-tega pa je toženec nato prodal, na tej podlagi pa je toženec bil obogaten za znesek, za katerega je bil tožnik prikrajšan. Podlaga obogatitvenega zahtevka tožnika torej ni znesek, ki naj bi ga tožnik tožencu neutemeljeno plačal, pač pa pridobitev premoženjske koristi (obogatitev) toženca na račun tožnika s prejemom kupnine za prodan osebni avtomobil.
spor majhne vrednosti – konkretiziranost ugovorov – neprerekano dejstvo – spono dejstvo – pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je štelo, da je dostava blaga sporno dejstvo, kršilo tožnikovo pravico do izjave. Slednji je namreč šele iz končne odločbe sodišča prve stopnje izvedel, da je sodišče to neprerekano dejstvo štelo za sporno dejstvo, ki bi ga bilo potrebno dokazati.
spor majhne vrednosti – narok – zahteva stranke – predlog stranke – poziv sodišča – nesporno dejansko stanje - priznana dejstva
Stališče, da mora stranka po določbi drugega odstavka 454. člena ZPP narok izrecno zahtevati in da ne zadostuje, da ga zgolj predlaga, je pravno zgrešeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081321
ZPP člen 452, 452/2, 453, 453/1, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka za glavno obravnavo – dokazovanje prejema pošiljke – dokazna sredstva
Potrdilo o oddaji priporočene pošiljke ni edini dokaz, s katerim je mogoče dokazovati prejem pošiljke, saj za dokazovanje slednjega ne veljajo nobena dokazna pravila.
trditveno in dokazno breme - listinski dokazi – fotokopije – listine v izvirniku
Da so listine v kopiji, na njihovo verodostojnost ne vpliva; velja načelo proste presoje dokazov. Toženec ne utemelji, kaj naj bi bilo v kopijah morebiti predrugačeno glede na izvirnike, ki ga kopije dokazujejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072226
OZ člen 131, 131/1. ZOdvT člen 14, 19.
krivdna odškodninska odgovornost - padec po stopnicah – škodni dogodek – ponovljeni postopek - ena nagrada
Pred ugotavljanjem predpostavk odškodninske odgovornosti mora oškodovanec zatrjevati in dokazati nastanek škodnega dogodka oziroma da je do poškodbe prišlo na takšen način, kot ga sam opisuje.
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega postopka v določbah ZOdvT ni podlage. V primeru, da se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
objava popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - sorazmernost popravka
Navržen očitek naklepnega nezakonitega (protipravnega) postopanja (ravnanja) državnih organov tuje države je brez vsakega dvoma žaljivo, ne glede na to kako slovenski mediji poročajo (oziroma dopuščajo prostor za izjave posameznih državljanov) glede sodnih postopkov oziroma odnosov do slovenskega sodstva. Žaljivo poročanje medijev oziroma dopuščanje, da se v medijih blati in žali slovenska sodišča in njihovo postopanje v ničemer ne utemeljuje zahtevanega popravka in ne dopušča takega ravnanja v obravnavanem primeru, kot ga zahteva tožnik.
Pri oceni mejnega praga dolžnikove zmožnosti poplačila upnikov v večjem znesku ali drugačnih rokih je potrebno ocenjevati ustreznost predloga glede zakonskih in strokovnih kriterijev po času ob pripravi njegovega predloga, ob tem da se v ugovornem postopku preverja realnost pričakovanj, upoštevaje tudi dejstva, ki so nastala po času, ko je bil predlog podan, in sicer ta ugotovljena dejstva kažejo na to, ali so bila izhodišča ekonomskih pogojev in rezultatov poslovanja in sam predlog prisilne poravnave sestavljena tako, da omogočajo poplačilo upnikov pod najbolj ugodnimi pogoji, ki pa še omogočajo nadaljevanje dolžnikovega podjema.
V primerih, ko stečajni dolžnik nastopa v položaju realnega dolžnika, torej zastavitelja, ki ni hkrati tudi dolžnik iz primarnega posla (npr. kreditojemalec), gre za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 20a. člena ZFPPIPP, saj gre za obveznost, ki jo je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe.
Terjatev upnice do stečajnega dolžnika bo nastala šele, če kreditojemalec do nje ne bo izpolnil svoje obveznosti in gre torej za pogojno terjatev v skladu z 259. členom ZFPPIPP, ko je upnikova terjatev povezana z odložnim pogojem. V primeru, da se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne bo uresničil, bo terjatev upnice do stečajnega dolžnika tudi prenehala.
Po oceni pritožbenega sodišča iz zgoraj navedenega izhaja odgovor, da se varstvo pravic zasebnosti nanaša le na človeka oz. ljudi in ne na mrtve posameznike ter zasebnost v smislu drugega odstavka 219.a člena ZKP že po naravi stvari lahko pričakuje le živ posameznik - človek, zato preiskava mobilnega telefona pokojnega T.S. ni bila nezakonita in v nasprotju s 35. in 37. členom Ustave RS. Da se pogoj iz 219.a člena ZKP za preiskavo elektronske naprave po vnaprejšnji pisni privolitvi imetnika (uporabnika) elektronske naprave nanaša (le) na živega posameznika, izhaja tudi iz nadaljnjih določb 219.a člena ZKP. Tako je med drugim določeno, da če se preiskava opravi na podlagi odredbe sodišča, se izvod te odredbe pred začetkom preiskave izroči imetniku oz. uporabniku elektronske naprave, ki naj se preišče (torej živemu posamezniku), imetnik oz. uporabnik elektronske naprave pa mora tudi omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da se doseže namen preiskave (šesti odstavek 219.a člena ZKP). Prej navedeno pomeni, da v primeru, ko bi se opravila preiskava mobilnega telefona ali druge elektronske naprave umrlega posameznika na podlagi odredbe sodišča, preiskave ne bi bilo mogoče opraviti, če bi šlo za primere iz šestega odstavka 219.a člena ZKP, saj umrli posameznik ne more omogočiti dostopa do naprave, predložiti šifrirane ključe oz. šifrirana gesla in dajati pojasnila o uporabi naprave, ki bi bila potrebna.