ZIZ člen 35, 35/4, 164, 165, 165/4. ZIZ-J člen 82.
spor o pristojnosti - predlog za nadaljevanje izvršbe - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na delež družbenika – uporaba zakona
Na podlagi 35. člena ZIZ-J se, upoštevajoč prehodne in končne določbe ZIZ-J, od začetka veljavnosti ZIZ-J (30. 7. 2014) na podlagi četrtega odstavka 165. člena ZIZ za izvršbo na delež družbenika v celoti (in ne le glede načina izvršbe - prodaje deleža, kot jo je določal četrti odstavek 165. člena ZIZ pred novelo ZIZ-J), smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine. Tako se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporablja tudi specialna določba o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev iz četrtega odstavka 35. člena ZIZ.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nadomestila upravitelja – večkratna delitev stečajne mase – enoten postopek
V smislu izračuna nadomestila iz 7. člena Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je sama stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080870
OZ člen 311, 316, 929, 929/4.
premoženjsko zavarovanje – pobotanje – pobot terjatve za zavarovalnino z neplačanimi premijami – pogodba o leasingu – zavarovanje na tuj račun – ugovori zavarovalnice
Pravica zavarovalnice, da proti terjatvi sklenitelju (premoženjskega) zavarovanja za plačilo zavarovalnine pobota svojo terjatev proti njem iz naslova neplačanih zavarovalnih premij, izhaja iz samega zakona, zato ni treba, da ima podlago pogodbi (v splošnih pogojih). Dajalec leasinga zato proti jemalcu leasinga lahko uveljavlja plačilo razlike zavarovalnine, ki jo je zavarovalnica pobotala zaradi neplačanih premij.
ZPP v 258. členu določa, kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko. To lahko stori med drugim tudi v situaciji, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilo. Ta pogoj je izpolnjen le v primeru njene voljne odsotnosti, ne pa tudi v primeru, ko stranka, vabljena na obravnavo zaradi zaslišanja, svojo odsotnost z obravnave opraviči s priloženim zdravniškim potrdilom o nastali bolezni. Ker je pooblaščenec toženčevo odsotnosti z naroka opravičil z zdravniškim potrdilom, bi moralo sodišče prve stopnje dati tožencu možnost, da ga zasliši na naslednjem naroku. Ker ni tako ravnalo in je v dokazne namene zaslišalo le tožnika, je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tudi morebitna ukinitev delovnega mesta v posledici spremembe organizacije znotraj družbe ima naravo poslovne odločitve, ki je v izključni domeni delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Lahko pa preizkuša, če je z ukinitvijo delovnega mesta pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala potreba po delu delavca, ali pa je bila ukinitev njegovega delovnega mesta zgolj navidezna. Slednje v obravnavani zadevi ni bilo ugotovljeno. Zaradi ukinitve tožnikovega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tudi ni imela možnosti, da bi tožnika ustrezno prezaposlila. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Znesek 9.851,40 EUR, ki ga je tožnik plačal tožencu po pravnomočni sodbi, je tožnik v tožbi navedel v utemeljitev svojega prikrajšanja, hkrati pa je navedel, da je bil v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 467/2007 tožencu vrnjen osebni avtomobil, ki mu je bil zasežen, le-tega pa je toženec nato prodal, na tej podlagi pa je toženec bil obogaten za znesek, za katerega je bil tožnik prikrajšan. Podlaga obogatitvenega zahtevka tožnika torej ni znesek, ki naj bi ga tožnik tožencu neutemeljeno plačal, pač pa pridobitev premoženjske koristi (obogatitev) toženca na račun tožnika s prejemom kupnine za prodan osebni avtomobil.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – pisna privolitev za zadržanje na zdravljenju – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe – pravni interes
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan na podlagi ugotovitve sodišča, da je pritožnik podal (pisno) soglasje (strinjanje) za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, njegova pritožba zoper takšen sklep zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena.
spor majhne vrednosti – konkretiziranost ugovorov – neprerekano dejstvo – spono dejstvo – pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je štelo, da je dostava blaga sporno dejstvo, kršilo tožnikovo pravico do izjave. Slednji je namreč šele iz končne odločbe sodišča prve stopnje izvedel, da je sodišče to neprerekano dejstvo štelo za sporno dejstvo, ki bi ga bilo potrebno dokazati.
trditveno in dokazno breme - listinski dokazi – fotokopije – listine v izvirniku
Da so listine v kopiji, na njihovo verodostojnost ne vpliva; velja načelo proste presoje dokazov. Toženec ne utemelji, kaj naj bi bilo v kopijah morebiti predrugačeno glede na izvirnike, ki ga kopije dokazujejo.
spor majhne vrednosti – narok – zahteva stranke – predlog stranke – poziv sodišča – nesporno dejansko stanje - priznana dejstva
Stališče, da mora stranka po določbi drugega odstavka 454. člena ZPP narok izrecno zahtevati in da ne zadostuje, da ga zgolj predlaga, je pravno zgrešeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081321
ZPP člen 452, 452/2, 453, 453/1, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka za glavno obravnavo – dokazovanje prejema pošiljke – dokazna sredstva
Potrdilo o oddaji priporočene pošiljke ni edini dokaz, s katerim je mogoče dokazovati prejem pošiljke, saj za dokazovanje slednjega ne veljajo nobena dokazna pravila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072226
OZ člen 131, 131/1. ZOdvT člen 14, 19.
krivdna odškodninska odgovornost - padec po stopnicah – škodni dogodek – ponovljeni postopek - ena nagrada
Pred ugotavljanjem predpostavk odškodninske odgovornosti mora oškodovanec zatrjevati in dokazati nastanek škodnega dogodka oziroma da je do poškodbe prišlo na takšen način, kot ga sam opisuje.
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega postopka v določbah ZOdvT ni podlage. V primeru, da se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
Pri oceni mejnega praga dolžnikove zmožnosti poplačila upnikov v večjem znesku ali drugačnih rokih je potrebno ocenjevati ustreznost predloga glede zakonskih in strokovnih kriterijev po času ob pripravi njegovega predloga, ob tem da se v ugovornem postopku preverja realnost pričakovanj, upoštevaje tudi dejstva, ki so nastala po času, ko je bil predlog podan, in sicer ta ugotovljena dejstva kažejo na to, ali so bila izhodišča ekonomskih pogojev in rezultatov poslovanja in sam predlog prisilne poravnave sestavljena tako, da omogočajo poplačilo upnikov pod najbolj ugodnimi pogoji, ki pa še omogočajo nadaljevanje dolžnikovega podjema.
objava popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - sorazmernost popravka
Navržen očitek naklepnega nezakonitega (protipravnega) postopanja (ravnanja) državnih organov tuje države je brez vsakega dvoma žaljivo, ne glede na to kako slovenski mediji poročajo (oziroma dopuščajo prostor za izjave posameznih državljanov) glede sodnih postopkov oziroma odnosov do slovenskega sodstva. Žaljivo poročanje medijev oziroma dopuščanje, da se v medijih blati in žali slovenska sodišča in njihovo postopanje v ničemer ne utemeljuje zahtevanega popravka in ne dopušča takega ravnanja v obravnavanem primeru, kot ga zahteva tožnik.
razrešitev upravitelja – izjava upravitelja – pravica do izjave
Iz poziva upravitelju bi moralo biti jasno razvidno, da ga sodišče pošilja v smislu drugega v zvezi s tretjim odstavkom 119. člena ZFPPIPP, torej v zvezi s postopkom odločanja o razrešitvi upravitelja.