V primeru spornosti dejstva, ali je tožena stranka zahtevek prostovoljno izpolnila, mora tožeča stranka zatrjevati okoliščine, na osnovi katerih sodišče o tem vprašanju lahko presodi.
preživnina za polnoletnega otroka - lastni viri premoženja
V kolikor pa ima polnoleten otrok lastne vire premoženja (denarni prihranki, štipendije, lastništvo nepremičnin) pa ni ovire, da s takšnimi sredstvi vsaj delno pokrije stroške lastnega preživljanja.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 95.
objektivna odškodninska odgovornost – popolna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – prometna nesreča – motorno vozilo – dolžnost pričakovati določeno ravnanje - nepremoženjska škoda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – prehod za pešce – dolge luči – zlom desne golenice
Voznik avtomobila je nasproti pešcu odškodninsko odgovoren ne glede na to, ali je s svojo vožnjo kršil cestnoprometne predpise oziroma ali mu je moč v tem oziru očitati malomarnost (krivdo).
Pogoj razbremenitve objektivne odškodninske odgovornosti voznika (imetnika vozila) je postavljen zelo visoko (najvišje). Komplementarno temu je enako visoko postavljeno merilo potrebne skrbnosti, ki se od njega pričakuje.
manj verjetna pravica – napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine
Omenjanje gradbenega dovoljenja je nerelevantno, saj (ne)obstoj z vidika upravnega prava potrebnih dovoljenj nima nobenega vpliva na lastninsko-pravna vprašanja.
Zatrjevano zapustnikovo strinjanje s pritožnikovo gradnjo samo za sebe ne predstavlja hkrati tudi zapustnikovega soglasja (volje), da pritožnik v posledici gradnje na nepremičnini oziroma zemljišču, na katerem naj bi bila garaža zgrajena, pridobi več stvarno(lastninsko)pravnih upravičenj, kot jih je imel pred tem.
predhodna odredba – prenehanje predhodne odredbe – razveljavitev sodbe – ugovor po izteku roka – ustavitev izvršbe
263. oziroma 264. člen ZIZ urejata primere prenehanja predhodne odredbe glede na posebnosti zavarovanja, ne izključujeta pa možnosti za razveljavitev sklepa o predhodni odredbi v ugovornem postopku, oziroma ustavitve postopka s predhodno odredbo ob smiselni uporabi 76. člena ZIZ.
S tem ko je bila sodba, na kateri je v predmetni zadevi temeljil sklep o predhodni odredbi, razveljavljena, ni več pogoja za predhodno odredbo in torej ni več pravnega temelja za nadaljnji obstoj predhodne odredbe.
V teoriji in sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da se ugovor po izteku roka lahko vloži le iz tako imenovanih pravih opozicijskih ugovornih razlogov, kar pa ne izključuje uporabe 2. odstavka 55. člena ZIZ, ki zavezuje sodišče, da pri odločanju o ugovoru pazi po uradni dolžnosti na določene razloge iz 1. odstavka istega člena, med drugim tudi na razlog iz 4. točke, smiselno, če je odločba, na podlagi katere je izdan sklep o predhodni odredbi, razveljavljena oziroma spremenjena.
ZDR člen 130, 130/2. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 204, 204/4, 205. ZUJF člen 169, 171, 173. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 3.
povračila stroškov v zvezi z delom - službena pot
Tožniku (prometniku na nadzorni postaji) je bilo z odredbo delodajalca odrejeno delo izven kraja zaposlitve po pogodbi o zaposlitvi. Na pot je šel z lastnim avtomobilom. Zato je upravičen do povračila nastalih stroškov. Ni pa upravičen do plačila dvojnih stroškov, tako prevoza stroškov na delo in z dela kot stroškov kilometrine za službeno pot.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev izvršbe - začasna odredba - prepoved razpolaganja - sončne elektrarne - neprava stvarna služnost
Za odločanje o krajevni pristojnosti za odločanje o predlogu za začasno odredbo je treba uporabiti določbe ZIZ, ki določajo krajevno pristojnost za odločanje o predlogu za izvršbo, vendar pa določb, ki bi izrecno zadevale prav odločanje o prepovedi razpolaganja s premičninami in prepovedi odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti v ZIZ ni. V zvezi s prepovedjo odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti je treba za določitev krajevne pristojnosti upoštevati, da bi šlo za izvršbo na drugo premoženjsko pravico in ne za izvršbo na nepremičnino.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nadomestila upravitelja – večkratna delitev stečajne mase – enoten postopek
V smislu izračuna nadomestila iz 7. člena Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je sama stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev.
pravica do izjave - relevantnost dejstev - dolžnost sodišča, da se do navedb opredeli - kršitev pravice do izjave
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi odločbe tudi opredeli.
SPZ člen 31, 99, 100. ZOdvT tarifna številka 3102.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo solastnika – vznemirjanje solastninske pravice – soglasje večinskega solastnika za spremembo namembnosti solastne nepremičnine – sprememba namembnosti zemljišča – dovoljena samopomoč – pravdni stroški – obrazložitev odmere stroškov – nagrada za narok
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da sta toženca z dejansko spremembo namembnosti zemljišča iz vrta v parkirni prostor, brez soglasja tožnika kot ¾ solastnika, s čimer je bil tožnik izključen iz souporabe tega dela zemljišča kot obdelovalnega vrta, protipravno vznemirjala solastninsko pravico tožnika.
Nagrada za postopek po tar. št. 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej.
Znesek 9.851,40 EUR, ki ga je tožnik plačal tožencu po pravnomočni sodbi, je tožnik v tožbi navedel v utemeljitev svojega prikrajšanja, hkrati pa je navedel, da je bil v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 467/2007 tožencu vrnjen osebni avtomobil, ki mu je bil zasežen, le-tega pa je toženec nato prodal, na tej podlagi pa je toženec bil obogaten za znesek, za katerega je bil tožnik prikrajšan. Podlaga obogatitvenega zahtevka tožnika torej ni znesek, ki naj bi ga tožnik tožencu neutemeljeno plačal, pač pa pridobitev premoženjske koristi (obogatitev) toženca na račun tožnika s prejemom kupnine za prodan osebni avtomobil.
Če sodišče ugotovi, da je podan temelj zahtevka za zvišanje sodno določene preživnine, mora ponovno ugotoviti vse tiste okoliščine, ki so pomembne za vsako določitev preživnine in jih izpostavlja 129. člen ZZZDR, ki določa, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravnorelevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zagotovitev potrebe preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev.
predhodno vprašanje – sprememba lastništva med postopkom – procesna legitimacija – stvarna legitimacija - nujna pot
Če bi predlagatelj zaradi odločitve v pravdnem postopku izgubil lastninsko pravico na tej nepremičnini, to na njegovo aktivno (procesno) legitimacijo v obravnavanem postopku zaradi dovolitve nujne poti ter dovolitve trase za priključitev na javno vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje ne bi vplivalo. Prišlo bi namreč do položaja, ki je primerljiv s položajem do katerega bi prišlo, če bi predlagatelj nepremičnino med postopkom prodal. V takšnem primeru bi sicer izgubil aktivno stvarno legitimacijo, ne pa tudi procesne.
ZFPPIPP člen 339, 339-2, 400, 400/3, 400/4, 400/5. ZDavP-1 člen 309. ZDavP-2 člen 323.
osebni stečaj - ovira za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov – davčna napoved - nova odmera dohodnine – odmerna odločba – preizkusna doba
V skladu s 309. členom ZDavP-1 in 323. členom ZDavP-2 bi moral dolžnik davčnemu organu za prejeto gotovino predložiti davčno napoved v sedmih dneh po prejemu dohodka. To pomeni, da je opustitev dolžnika, ki je privedla do premalo obračunane dohodnine, ki je bila sanirana šele z novo odmerno odločbo, mogoče locirati le na časovno obdobje neposredno po prejemu gotovinskih zneskov v letih 2006 in 2007. To pa je daleč izven časovnega okvirja, ki ga opredeljuje 2. točka 399 člena ZFPPIPP kot oviro za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja.
V skladu s 3. odstavkom 104. člena ZFPPIPP upravitelj nima pravice do nagrade le, če je razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, torej le v tistem stečajnem postopku, v katerem je kršil svoje obveznosti. V obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, saj podlaga za razrešitev ni kršitev upraviteljevih obveznosti, temveč odločba Ministrstva za pravosodje. Zato odločitev, da upravitelj ni upravičen do nagrade, ni pravilna.
predhodna odredba - predhodna odredba na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor – domneva nevarnosti - ustavna odločba - razveljavitev - enako obravnavanje
Zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 predhodne odredbe na podlagi 257. člena ZIZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ ni (več) mogoče izdati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tudi morebitna ukinitev delovnega mesta v posledici spremembe organizacije znotraj družbe ima naravo poslovne odločitve, ki je v izključni domeni delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Lahko pa preizkuša, če je z ukinitvijo delovnega mesta pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala potreba po delu delavca, ali pa je bila ukinitev njegovega delovnega mesta zgolj navidezna. Slednje v obravnavani zadevi ni bilo ugotovljeno. Zaradi ukinitve tožnikovega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tudi ni imela možnosti, da bi tožnika ustrezno prezaposlila. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072229
ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/1. ZZZDR člen 211. ZD člen 131. OZ člen 347. ZPP člen 161, 161/3.
odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - skrbnost dobrega gospodarja – skrbnik za poseben primer - prekoračitev zahtevka - pobotni ugovor - zastaranje - sosporniki - pravdni stroški
Ker se za skrbnika denacionaliziranega premoženja ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti, od njega ni mogoče pričakovati, da bo razrešil zahtevno strokovno vprašanje določitve dedičev in premoženje ali njegove plodove (najemnino) delil pred sodno odločitvijo o dedičih. Od njega je mogoče zahtevati ravnanje dobrega gospodarja, ne pa skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Skrbnik za poseben primer, ki mu je bila poverjena skrb za premoženje pokojnega upravičenca, je dolžan svoje dolžnosti opravljati do pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Besedilo petega odstavka 30. člena ZVEtL v primeru izdane pravnomočne upravne odločbe o funkcionalnem zemljišču izključuje zgolj možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče, torej ponovno materialnopravno presojo, kdo in do koliko zemljišča je upravičen. Ne določa pa, da sodišče o takšnem predlogu sploh ne sme odločati. V teh primerih izda (le) ugotovitveno odločbo, v kateri upravno odločbo povzame.