OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 95.
objektivna odškodninska odgovornost – popolna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – prometna nesreča – motorno vozilo – dolžnost pričakovati določeno ravnanje - nepremoženjska škoda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – prehod za pešce – dolge luči – zlom desne golenice
Voznik avtomobila je nasproti pešcu odškodninsko odgovoren ne glede na to, ali je s svojo vožnjo kršil cestnoprometne predpise oziroma ali mu je moč v tem oziru očitati malomarnost (krivdo).
Pogoj razbremenitve objektivne odškodninske odgovornosti voznika (imetnika vozila) je postavljen zelo visoko (najvišje). Komplementarno temu je enako visoko postavljeno merilo potrebne skrbnosti, ki se od njega pričakuje.
Samostojni podjetnik posameznik za obveznosti, ki so nastale in zapadle še pred prenosom podjetja na prevzemno družbo, odgovarja samo v primeru, da teh ne izpolni prevzemna družba, torej subsidiarno. Upnik mora v tem primeru najprej terjati glavnega dolžnika.
Res je sicer, da iz spisa ni razvidno (ni trditev), da bi tožnica drugo toženki izrecno poslala pisni poziv, naj plača vtoževano terjatev, vendar pa je takšno zahtevo - če ne prej - podala z razširitvijo tožbe na drugo toženko. V tem smislu je odgovornost prvo toženca kot fizične osebe v odnosu z omejeno odgovornostjo drugo toženke postala solidarna.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-4. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. ZObr člen 94.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vojak - bolniški stalež
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV, ki določa, da se poleg odpovednih razlogov, navedenih v 94. členu ZObr, vojaški osebi lahko pogodba o zaposlitvi enostransko odpove med drugim: (2. točka) - če je bila neupravičeno odsotna z dela zaporedoma tri delovne dni in se ne vrne na delo - z zadnjim dnem, ko je bila še na delu. Sodišče prve stopnje je upravičeno odsotnost z dela enačilo s priznanim bolniškim staležem, pri tem pa ni raziskalo, ali je bila tožnica v času (ne)odsotnosti dejansko zmožna za delo, kot je to navajala v postopku in tudi v pritožbi. Ugotovitev, da tožnici za sporno obdobje ni bil odobren bolniški stalež (ali letni dopust), samo po sebi še ne pomeni, da je tožnica z dela izostala neupravičeno. Če za delo ni bila zmožna, z dela ni izostala neupravičeno, tako da sodišče ni v zadostni meri raziskalo, ali je utemeljen očitek o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičenega izostanka skladno z 62. členom ZSloV, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru spornosti dejstva, ali je tožena stranka zahtevek prostovoljno izpolnila, mora tožeča stranka zatrjevati okoliščine, na osnovi katerih sodišče o tem vprašanju lahko presodi.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nadomestila upravitelja – večkratna delitev stečajne mase – enoten postopek
V smislu izračuna nadomestila iz 7. člena Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je sama stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev izvršbe - začasna odredba - prepoved razpolaganja - sončne elektrarne - neprava stvarna služnost
Za odločanje o krajevni pristojnosti za odločanje o predlogu za začasno odredbo je treba uporabiti določbe ZIZ, ki določajo krajevno pristojnost za odločanje o predlogu za izvršbo, vendar pa določb, ki bi izrecno zadevale prav odločanje o prepovedi razpolaganja s premičninami in prepovedi odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti v ZIZ ni. V zvezi s prepovedjo odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti je treba za določitev krajevne pristojnosti upoštevati, da bi šlo za izvršbo na drugo premoženjsko pravico in ne za izvršbo na nepremičnino.
vrnitev v prejšnje stanje - podaljšanje pritožbenega roka - pravica do pravnega sredstva – opravičen vzrok za zamudo
Dejstvo, da se je pritožnik s sodnim pisanjem seznanil kasneje, kot je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik – vendar v teku pritožbenega roka – ne opravičuje zahteve za izrabo celotnega 15-dnevnega pritožbenega roka.
ZFPPIPP člen 339, 339-2, 400, 400/3, 400/4, 400/5. ZDavP-1 člen 309. ZDavP-2 člen 323.
osebni stečaj - ovira za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov – davčna napoved - nova odmera dohodnine – odmerna odločba – preizkusna doba
V skladu s 309. členom ZDavP-1 in 323. členom ZDavP-2 bi moral dolžnik davčnemu organu za prejeto gotovino predložiti davčno napoved v sedmih dneh po prejemu dohodka. To pomeni, da je opustitev dolžnika, ki je privedla do premalo obračunane dohodnine, ki je bila sanirana šele z novo odmerno odločbo, mogoče locirati le na časovno obdobje neposredno po prejemu gotovinskih zneskov v letih 2006 in 2007. To pa je daleč izven časovnega okvirja, ki ga opredeljuje 2. točka 399 člena ZFPPIPP kot oviro za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja.
predhodno vprašanje – sprememba lastništva med postopkom – procesna legitimacija – stvarna legitimacija - nujna pot
Če bi predlagatelj zaradi odločitve v pravdnem postopku izgubil lastninsko pravico na tej nepremičnini, to na njegovo aktivno (procesno) legitimacijo v obravnavanem postopku zaradi dovolitve nujne poti ter dovolitve trase za priključitev na javno vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje ne bi vplivalo. Prišlo bi namreč do položaja, ki je primerljiv s položajem do katerega bi prišlo, če bi predlagatelj nepremičnino med postopkom prodal. V takšnem primeru bi sicer izgubil aktivno stvarno legitimacijo, ne pa tudi procesne.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3. ZPol člen 77, 77/1, 77/3. URS člen 22.
premestitev - pogoji za premestitev - premestitev zaradi delovnih potreb - javni uslužbenci - sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi, in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
Če sodišče ugotovi, da je podan temelj zahtevka za zvišanje sodno določene preživnine, mora ponovno ugotoviti vse tiste okoliščine, ki so pomembne za vsako določitev preživnine in jih izpostavlja 129. člen ZZZDR, ki določa, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravnorelevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zagotovitev potrebe preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev.
uveljavljanje pravic v korist tretjega - sposobnost biti stranka – procesna legitimacija - etažni lastniki - odškodnina
Kolikor tožniki ne zahtevajo varstva svojih pravic in interesov, ampak pravice tretjih oseb, je njihova tožba nedopustna in je utemeljeno zavržena. Procesna legitimacija je procesna predpostavka. Če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže.
V skladu s 3. odstavkom 104. člena ZFPPIPP upravitelj nima pravice do nagrade le, če je razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, torej le v tistem stečajnem postopku, v katerem je kršil svoje obveznosti. V obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, saj podlaga za razrešitev ni kršitev upraviteljevih obveznosti, temveč odločba Ministrstva za pravosodje. Zato odločitev, da upravitelj ni upravičen do nagrade, ni pravilna.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072229
ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/1. ZZZDR člen 211. ZD člen 131. OZ člen 347. ZPP člen 161, 161/3.
odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - skrbnost dobrega gospodarja – skrbnik za poseben primer - prekoračitev zahtevka - pobotni ugovor - zastaranje - sosporniki - pravdni stroški
Ker se za skrbnika denacionaliziranega premoženja ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti, od njega ni mogoče pričakovati, da bo razrešil zahtevno strokovno vprašanje določitve dedičev in premoženje ali njegove plodove (najemnino) delil pred sodno odločitvijo o dedičih. Od njega je mogoče zahtevati ravnanje dobrega gospodarja, ne pa skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Skrbnik za poseben primer, ki mu je bila poverjena skrb za premoženje pokojnega upravičenca, je dolžan svoje dolžnosti opravljati do pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje predstavnikov obeh pravdnih strank in priče, saj so dokazni predlogi tožene stranke nesubsticirani, saj tožena stranka ne obrazloži katera dejstva s temi predlaganimi dokazi dokazuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0079960
OZ člen 131, 177, 178. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – pravica do dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – svoboda novinarskega izražanja – resničnost dejstev – pravica do zasebnosti – javna oseba – izključitev protipravnosti – plačilo odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka
Ker že pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel avtor članka utemeljene razloge verjeti v resničnost spornih trditev, predstavlja zadostno podlago za zaključek o dopustnem izvrševanju svobode novinarskega izražanja, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do navedb tožeče stranke, da so sporne trditve o nezakoniti pridobitvi stanovanja neresnične.
manj verjetna pravica – napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine
Omenjanje gradbenega dovoljenja je nerelevantno, saj (ne)obstoj z vidika upravnega prava potrebnih dovoljenj nima nobenega vpliva na lastninsko-pravna vprašanja.
Zatrjevano zapustnikovo strinjanje s pritožnikovo gradnjo samo za sebe ne predstavlja hkrati tudi zapustnikovega soglasja (volje), da pritožnik v posledici gradnje na nepremičnini oziroma zemljišču, na katerem naj bi bila garaža zgrajena, pridobi več stvarno(lastninsko)pravnih upravičenj, kot jih je imel pred tem.
predhodna odredba – prenehanje predhodne odredbe – razveljavitev sodbe – ugovor po izteku roka – ustavitev izvršbe
263. oziroma 264. člen ZIZ urejata primere prenehanja predhodne odredbe glede na posebnosti zavarovanja, ne izključujeta pa možnosti za razveljavitev sklepa o predhodni odredbi v ugovornem postopku, oziroma ustavitve postopka s predhodno odredbo ob smiselni uporabi 76. člena ZIZ.
S tem ko je bila sodba, na kateri je v predmetni zadevi temeljil sklep o predhodni odredbi, razveljavljena, ni več pogoja za predhodno odredbo in torej ni več pravnega temelja za nadaljnji obstoj predhodne odredbe.
V teoriji in sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da se ugovor po izteku roka lahko vloži le iz tako imenovanih pravih opozicijskih ugovornih razlogov, kar pa ne izključuje uporabe 2. odstavka 55. člena ZIZ, ki zavezuje sodišče, da pri odločanju o ugovoru pazi po uradni dolžnosti na določene razloge iz 1. odstavka istega člena, med drugim tudi na razlog iz 4. točke, smiselno, če je odločba, na podlagi katere je izdan sklep o predhodni odredbi, razveljavljena oziroma spremenjena.
predhodna odredba - predhodna odredba na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor – domneva nevarnosti - ustavna odločba - razveljavitev - enako obravnavanje
Zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 predhodne odredbe na podlagi 257. člena ZIZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ ni (več) mogoče izdati.