insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev izvršbe - začasna odredba - prepoved razpolaganja - sončne elektrarne - neprava stvarna služnost
Za odločanje o krajevni pristojnosti za odločanje o predlogu za začasno odredbo je treba uporabiti določbe ZIZ, ki določajo krajevno pristojnost za odločanje o predlogu za izvršbo, vendar pa določb, ki bi izrecno zadevale prav odločanje o prepovedi razpolaganja s premičninami in prepovedi odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti v ZIZ ni. V zvezi s prepovedjo odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti je treba za določitev krajevne pristojnosti upoštevati, da bi šlo za izvršbo na drugo premoženjsko pravico in ne za izvršbo na nepremičnino.
manj verjetna pravica – napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine
Omenjanje gradbenega dovoljenja je nerelevantno, saj (ne)obstoj z vidika upravnega prava potrebnih dovoljenj nima nobenega vpliva na lastninsko-pravna vprašanja.
Zatrjevano zapustnikovo strinjanje s pritožnikovo gradnjo samo za sebe ne predstavlja hkrati tudi zapustnikovega soglasja (volje), da pritožnik v posledici gradnje na nepremičnini oziroma zemljišču, na katerem naj bi bila garaža zgrajena, pridobi več stvarno(lastninsko)pravnih upravičenj, kot jih je imel pred tem.
predhodna odredba – prenehanje predhodne odredbe – razveljavitev sodbe – ugovor po izteku roka – ustavitev izvršbe
263. oziroma 264. člen ZIZ urejata primere prenehanja predhodne odredbe glede na posebnosti zavarovanja, ne izključujeta pa možnosti za razveljavitev sklepa o predhodni odredbi v ugovornem postopku, oziroma ustavitve postopka s predhodno odredbo ob smiselni uporabi 76. člena ZIZ.
S tem ko je bila sodba, na kateri je v predmetni zadevi temeljil sklep o predhodni odredbi, razveljavljena, ni več pogoja za predhodno odredbo in torej ni več pravnega temelja za nadaljnji obstoj predhodne odredbe.
V teoriji in sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da se ugovor po izteku roka lahko vloži le iz tako imenovanih pravih opozicijskih ugovornih razlogov, kar pa ne izključuje uporabe 2. odstavka 55. člena ZIZ, ki zavezuje sodišče, da pri odločanju o ugovoru pazi po uradni dolžnosti na določene razloge iz 1. odstavka istega člena, med drugim tudi na razlog iz 4. točke, smiselno, če je odločba, na podlagi katere je izdan sklep o predhodni odredbi, razveljavljena oziroma spremenjena.
Znesek 9.851,40 EUR, ki ga je tožnik plačal tožencu po pravnomočni sodbi, je tožnik v tožbi navedel v utemeljitev svojega prikrajšanja, hkrati pa je navedel, da je bil v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 467/2007 tožencu vrnjen osebni avtomobil, ki mu je bil zasežen, le-tega pa je toženec nato prodal, na tej podlagi pa je toženec bil obogaten za znesek, za katerega je bil tožnik prikrajšan. Podlaga obogatitvenega zahtevka tožnika torej ni znesek, ki naj bi ga tožnik tožencu neutemeljeno plačal, pač pa pridobitev premoženjske koristi (obogatitev) toženca na račun tožnika s prejemom kupnine za prodan osebni avtomobil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi zmanjšanja proizvodnega plana v programu stiskalnice in rotor. Zato tožnikov zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljen.
zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic - zaslišanje pravdne stranke
ZPP v 258. členu določa, kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko. To lahko stori med drugim tudi v situaciji, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilo. Ta pogoj je izpolnjen le v primeru njene voljne odsotnosti, ne pa tudi v primeru, ko stranka, vabljena na obravnavo zaradi zaslišanja, svojo odsotnost z obravnave opraviči s priloženim zdravniškim potrdilom o nastali bolezni. Ker je pooblaščenec toženčevo odsotnosti z naroka opravičil z zdravniškim potrdilom, bi moralo sodišče prve stopnje dati tožencu možnost, da ga zasliši na naslednjem naroku. Ker ni tako ravnalo in je v dokazne namene zaslišalo le tožnika, je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti - dolžina preizkusne dobe – okoliščine, na katere ima dolžnik bistven vpliv
Proti skrajšanju preizkusnega obdobja na najmanjšo možno preizkusno dobo dveh let govori po eni strani posebna okoliščina starosti dolžnika (46 let), kakor tudi, da ugotovljeni razlogi za insolventnost dolžnika ne predstavljajo zgolj okoliščin, na katere dolžnik ne bi imel bistvenega vpliva.
vrnitev v prejšnje stanje - podaljšanje pritožbenega roka - pravica do pravnega sredstva – opravičen vzrok za zamudo
Dejstvo, da se je pritožnik s sodnim pisanjem seznanil kasneje, kot je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik – vendar v teku pritožbenega roka – ne opravičuje zahteve za izrabo celotnega 15-dnevnega pritožbenega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080870
OZ člen 311, 316, 929, 929/4.
premoženjsko zavarovanje – pobotanje – pobot terjatve za zavarovalnino z neplačanimi premijami – pogodba o leasingu – zavarovanje na tuj račun – ugovori zavarovalnice
Pravica zavarovalnice, da proti terjatvi sklenitelju (premoženjskega) zavarovanja za plačilo zavarovalnine pobota svojo terjatev proti njem iz naslova neplačanih zavarovalnih premij, izhaja iz samega zakona, zato ni treba, da ima podlago pogodbi (v splošnih pogojih). Dajalec leasinga zato proti jemalcu leasinga lahko uveljavlja plačilo razlike zavarovalnine, ki jo je zavarovalnica pobotala zaradi neplačanih premij.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – pisna privolitev za zadržanje na zdravljenju – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe – pravni interes
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan na podlagi ugotovitve sodišča, da je pritožnik podal (pisno) soglasje (strinjanje) za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, njegova pritožba zoper takšen sklep zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena.
predhodna odredba - predhodna odredba na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor – domneva nevarnosti - ustavna odločba - razveljavitev - enako obravnavanje
Zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 predhodne odredbe na podlagi 257. člena ZIZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ ni (več) mogoče izdati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tudi morebitna ukinitev delovnega mesta v posledici spremembe organizacije znotraj družbe ima naravo poslovne odločitve, ki je v izključni domeni delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Lahko pa preizkuša, če je z ukinitvijo delovnega mesta pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala potreba po delu delavca, ali pa je bila ukinitev njegovega delovnega mesta zgolj navidezna. Slednje v obravnavani zadevi ni bilo ugotovljeno. Zaradi ukinitve tožnikovega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tudi ni imela možnosti, da bi tožnika ustrezno prezaposlila. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
spor majhne vrednosti – predpravdni pobot – pobotna izjava – sporazumni pobot – soglasje volj za pobot – pogoji za pobot – trditvena podlaga
Ker je obstajalo pogodbeno soglasje strank o tem, da sta terjatvi medsebojno prenehali zaradi pobota, konkretnejših upoštevnih trditev glede (ne)obstoja zakonskih pogojev za pobot pa tožeča stranka ni podala, ni bilo potrebe po preverjanju, ali so le-ti res obstajali.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje predstavnikov obeh pravdnih strank in priče, saj so dokazni predlogi tožene stranke nesubsticirani, saj tožena stranka ne obrazloži katera dejstva s temi predlaganimi dokazi dokazuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0079960
OZ člen 131, 177, 178. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – pravica do dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – svoboda novinarskega izražanja – resničnost dejstev – pravica do zasebnosti – javna oseba – izključitev protipravnosti – plačilo odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka
Ker že pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel avtor članka utemeljene razloge verjeti v resničnost spornih trditev, predstavlja zadostno podlago za zaključek o dopustnem izvrševanju svobode novinarskega izražanja, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do navedb tožeče stranke, da so sporne trditve o nezakoniti pridobitvi stanovanja neresnične.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nadomestila upravitelja – večkratna delitev stečajne mase – enoten postopek
V smislu izračuna nadomestila iz 7. člena Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je sama stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev.