Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-2.
dokazovanje - izvedenec - nagrada izvedenca - pisni izvid in mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Za dopolnitev
izvedenskega
mnenja gre takrat, ko izvedenec izdela dopolnilni izvid in mnenje oziroma cenitev na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065190
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti). ZOZP člen 42j, 42j/3, 42j/3-1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – odškodninski urad – predpravdni odškodninski zahtevek – razlaga direktive – predhodna odločba Sodišča Evropske unije
Določbo 1. točke 6. člena direktive 2000/26/ES, prenesene v 42.j člen ZOZP, je treba razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa. Pred pravdo mora odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
V skladu z določbo tretjega odstavka 643. člena OZ bi morala tožeča stranka, ko je ugotovila, da dogovorjeno plačilo na podlagi izračuna ne zadošča, ker se je med delom izkazalo, da je prekoračitev neogibna, o tem obvestiti naročnika (kar je tudi storila), vendar bi morala svoje delo opraviti do konca, ne pa enostransko odstopiti od izvedbe. Šele v primeru, da bi delo izvedla v celoti, bi bila upravičena na podlagi citirane določbe OZ od tožene stranke zahtevati višje plačilo.
Dopolnilni sklep je samostojen sklep o delu zahtevka in se njegova vsebina lahko izpodbija le s pritožbo, vloženo zoper ta sklep, ne pa s pritožbo zoper sklep, ki odločitve o delu zahtevka ni vseboval. Pravnomočen postane le izrek sklepa, ne pa tudi njegova obrazložitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0006674
OZ člen 10, 131, 131/1, 965. ZVZD člen 5.
povzročitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode – poškodba pri delu – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec po stopnicah – neustreznost stopničaste konstrukcije – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je zavarovanec toženke s tem, ko tožniku ni zagotovil ustreznih stopnic oz. podesta, ki bi mu zagotavljal varen dostop in sestop po stopnicah, opustil dolžno ravnanje, ki je potrebno za zagotovitev varnosti in zdravja delavca pri delu.
spor majhne vrednosti – upravnik – aktivna legitimacija – stvarna legitimacija – priznana dejstva – trditvena podlaga
Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega prava, na katero mora sodišče paziti ves čas postopka, tudi če tožena stranka izrecno ne poda ugovora pomanjkanja aktivne legitimacije.
V kolikor ni podana aktivna (stvarna) legitimacija tožeče stranke, torej da tožeča stranka niti ne more biti upnik iz materialnopravnega razmerja, je treba njen tožbeni zahtevek že iz tega razloga zavrniti kot neutemeljen in zato odpade tudi potreba po nadaljnjem vsebinskem obravnavanju zadeve.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. URS člen 14, 14/2.
oprostitev plačila sodnih taks – prejemnik denarne socialne pomoči – ustavna presoja – razlikovanje – bistveno enak položaj
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
ZIZ člen 133, 133/4, 141, 141/5. ZPP člen 207, 207/2, 210, 210/1.
odlog izvršbe – opravljanje procesnih dejanj v času odloga – tek rokov v času odloga
Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. V tem času sodišče ne more opravljati izvršilnih dejanj, tudi ne poizvedb po petem odstavku 141. člena ZIZ in četrtem odstavku 133. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073356
OZ člen 287, 288. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delno poplačilo dolga – vračunavanje delnih izpolnitev – vrstni red vračunanja – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če se upnik in dolžnik ne sporazumeta o vrstnem redu vračunavanja pred izpolnitvijo in tudi dolžnik ne opravi izbire, mora sodišče samo opraviti poračun v skladu z določilom 287. in 288. člena OZ.
spor majhne vrednosti – vrednost tožbenega zahtevka – umik dela zahtevka
Predmetni spor se v pritožbenem postopku v skladu z drugim odstavkom 449. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vodi po pravilih spora majhne vrednosti, saj po tem, ko je tožeča stranka na naroku dne 9.1.2014 umaknila tožbeni zahtevek za 1.600,00 EUR, in je o tem sodišče v izpodbijani odločbi tudi odločilo (v skladu s 188. členom ZPP), vrednost tožbenega zahtevka ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V takšnem sporu je mogoče izdano sodbo izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ni je torej mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ne zaradi relativnih kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Navedeno velja tudi v primeru, kot je predmetni, ko je prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi zapisalo pravni pouk, kakršen velja za redni postopek, saj v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi nepravilnega pravnega pouka pravdna stranka praviloma ne sme izgubiti procesnih pravic, po drugi strani pa jih tudi ne more pridobiti več, kot ji ga zakon daje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073354
ZPP člen 7, 212. OZ člen 103, 111.
spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen pritožbeni razlog – izpolnitev pogodbe – izpolnitveno ravnanje - obligacija rezultata
Izpolnitveno ravnanje tožene stranke je glede na jasna pogodbena določila v tem, da bo pogodbeno dogovorjene obveznosti opravila in ne samo da si bo prizadevala za to, da bodo opravljena, zato gre za obligacijo rezultata, ki je po vsebini bližje podjemni pogodbi kot pa pogodbi o naročilu.
ugovor po izteku roka - umik predloga za izvršbo - pravočasnost umika - neutemeljeno povzročeni stroški
Sámo dejstvo, da je dolžnica ugovor vložila, preden je upnik predlagal ustavitev postopka, za zaključek, da upnik tega predloga ni podal pravočasno, ne zadošča.
podaljšanje sodnega roka – opravičen razlog – plačilo predujma – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka, mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Zatrjevano dejstvo, da strankini dolžniki svojih obveznosti še niso plačali, bi tako lahko bil opravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma, če bi stranka verjetno izkazala, da predujma ne zmore, da pa ga bo v razumnem času zmogla. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prehod terjatve - sprememba upnika - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 383.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - stečaj nad dolžnikom - osebni stečaj
Za dovolitev izvršbe na podlagi izjeme po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - izvršilni stroški
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku skladno s 1. odstavkom 296. člena ZFPPIPP. Postopek osebnega stečaja ni izjema. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, bo potrebno v stečajni postopek prijaviti tako imenovano nejudikatno terjatev in obratno, če je bil tak sklep že izdan. Nikakor pa sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
ZIZ člen 34, 40, 40/4. ZPP člen 108. ZOdvT tarifna številka 3464, 3465, 3466.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obrazložena vloga - dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - stroški - odvetniška tarifa
Vloge, s katero upnik predlog za izvršbo dopolni, ni mogoče šteti kot samostojno vlogo upnika, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot „drugo obrazloženo vlogo“ in za katero bi prišlo v poštev vrednotenje po tar. št. 3464 do 3466 ZOdvT.