ZIZ člen 20a, 44, 44/3. ZN člen 4. ZPP člen 7, 7/2, 319.
notarski zapis – izvršilni naslov – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev izvršbe – sodna odločba – pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – negativna procesna predpostavka – razpravno načelo
Ena od predpostavk za opredelitev notarskega zapisa za izvršilni naslov je, da je terjatev v njem določno opredeljena (določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti). Notarski zapis najemne pogodbe, ki opredeljuje obveznosti in pravice pogodbenikov iz novonastalega najemnega razmerja, ni izvršilni naslov, ker terjatev najemnine in stroškov stanovanja v njem ni določno opredeljena; tudi ni mogla biti, ker v času sestave notarskega zapisa (sklepanja najemne pogodbe) še ni nastala.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožba – taksa za pritožbo – premoženjsko stanje – pravna oseba – obrazec izjave o premoženjskem stanju – taksne oprostitve na podlagi zakona
V predmetnem pritožbenem postopku gre za odločanje o dolžnikovi obveznosti plačila sodne takse, ZST-1 pa za ta postopek sodne takse ne določa. Gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti, oziroma kdaj in kako, določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse prosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke obravnavalo kljub vloženemu in nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.
odgovornost za stvarne napake stvari – vzrok za napako – domneva - garancija za brezhibno delovanje stvari – zahtevek iz naslova garancije – zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari – pravica naročnika odpraviti napako na stvari
Predpostavka za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake je, da mora vzrok za napako izvirati iz prodajalčeve sfere, te predpostavke pa kupcu (tožeči stranki) zaradi domneve ni treba dokazovati.
481. člen Obligacijskega zakonika v 1. odstavku predpisuje, da lahko kupec od prodajalca in proizvajalca zahteva, da stvar, ki ne deluje brezhibno, v primernem roku popravi, ali, če tega ne stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje. Navedena zahtevka sta primarna, vendar pa je tudi iz naslova garancije v primeru, ko prodajalec zavrne popravilo stvari, mogoče uveljavljati zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari, kadar je slednjo kupec popravil na stroške prodajalca. Priznanje slednjega je mogoče ob analogni uporabi 3. odstavka 639. člena OZ, ki določa pravico naročnika odpraviti napako na stvari na račun podjemnika, če ta napake opravljenega posla ne opravi sam. Tako pri podjemni kot pri prodajni pogodbi se s priznanjem pravice kupca (oziroma naročnika), da zagotovi odpravo napake na stroške prodajalca, zasleduje njegov interes za pravilno izpolnitev, kadar prodajalec napake ne odpravi sam.
Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna. Predmet presoje je (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja. V takem stanju električna vtičnica ni nevarna stvar.
Tudi po naravi stvari predloga za izničenje sklepov etažnih lastnikov ni mogoče obravnavati v nepravdnem postopku, saj gre za spor o veljavnosti pravnih poslov. V tem primeru pa prideta v poštev bodisi oblikovalni zahtevek na razveljavitev bodisi ugotovitveni zahtevek na ugotovitev ničnosti predmetnih pravnih poslov, ki se morata obravnavati po pravilih pravdnega postopka.
ZNP člen 37, 126. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2, 336, 343.
postopek za delitev stvari v solastnini – stroški postopka – pooblastilo za pritožbo – zastopanje pred višjim sodiščem – pooblaščenec – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – opozorilo na posledice – zavrženje pritožbe
V postopku za delitev solastnih nepremičnin trpijo skupne stroške postopka solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Za stroškovno odločitev je zato irelevantno, kdo je predlagal postopek razdružitve oziroma kdo je bil zainteresiran za razdružitev.
pritožbeni razlogi – obrazložitev pritožbenega razloga – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – preizkus po uradni dolžnosti
Ostala uveljavljana pritožbena razloga pritožba ne obrazloži, zanju ne ponudi niti pavšalnih navedb. Pritožbeno sodišče ju je obravnavalo le v obsegu, ki predstavlja preizkus po uradni dolžnosti.
spor majhne vrednosti – vrednost tožbenega zahtevka – umik dela zahtevka
Predmetni spor se v pritožbenem postopku v skladu z drugim odstavkom 449. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vodi po pravilih spora majhne vrednosti, saj po tem, ko je tožeča stranka na naroku dne 9.1.2014 umaknila tožbeni zahtevek za 1.600,00 EUR, in je o tem sodišče v izpodbijani odločbi tudi odločilo (v skladu s 188. členom ZPP), vrednost tožbenega zahtevka ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V takšnem sporu je mogoče izdano sodbo izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ni je torej mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ne zaradi relativnih kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Navedeno velja tudi v primeru, kot je predmetni, ko je prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi zapisalo pravni pouk, kakršen velja za redni postopek, saj v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi nepravilnega pravnega pouka pravdna stranka praviloma ne sme izgubiti procesnih pravic, po drugi strani pa jih tudi ne more pridobiti več, kot ji ga zakon daje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073356
OZ člen 287, 288. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delno poplačilo dolga – vračunavanje delnih izpolnitev – vrstni red vračunanja – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če se upnik in dolžnik ne sporazumeta o vrstnem redu vračunavanja pred izpolnitvijo in tudi dolžnik ne opravi izbire, mora sodišče samo opraviti poračun v skladu z določilom 287. in 288. člena OZ.
spor majhne vrednosti – upravnik – aktivna legitimacija – stvarna legitimacija – priznana dejstva – trditvena podlaga
Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega prava, na katero mora sodišče paziti ves čas postopka, tudi če tožena stranka izrecno ne poda ugovora pomanjkanja aktivne legitimacije.
V kolikor ni podana aktivna (stvarna) legitimacija tožeče stranke, torej da tožeča stranka niti ne more biti upnik iz materialnopravnega razmerja, je treba njen tožbeni zahtevek že iz tega razloga zavrniti kot neutemeljen in zato odpade tudi potreba po nadaljnjem vsebinskem obravnavanju zadeve.
ZIZ člen 133, 133/4, 141, 141/5. ZPP člen 207, 207/2, 210, 210/1.
odlog izvršbe – opravljanje procesnih dejanj v času odloga – tek rokov v času odloga
Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. V tem času sodišče ne more opravljati izvršilnih dejanj, tudi ne poizvedb po petem odstavku 141. člena ZIZ in četrtem odstavku 133. člena ZIZ.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. URS člen 14, 14/2.
oprostitev plačila sodnih taks – prejemnik denarne socialne pomoči – ustavna presoja – razlikovanje – bistveno enak položaj
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
ugovor po izteku roka - umik predloga za izvršbo - pravočasnost umika - neutemeljeno povzročeni stroški
Sámo dejstvo, da je dolžnica ugovor vložila, preden je upnik predlagal ustavitev postopka, za zaključek, da upnik tega predloga ni podal pravočasno, ne zadošča.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - izvršilni stroški
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku skladno s 1. odstavkom 296. člena ZFPPIPP. Postopek osebnega stečaja ni izjema. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, bo potrebno v stečajni postopek prijaviti tako imenovano nejudikatno terjatev in obratno, če je bil tak sklep že izdan. Nikakor pa sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075768
ZIZ člen 34, 34/1, 34/3, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 365, 369, 369/4. ZPP člen 189, 189/3.
izvršilna sredstva - litispendenca v izvršilnem postopku - izvršba z več sredstvi izvršbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Pravila o litispendenci, ki veljajo za pravdni postopek, je treba v postopku izvršbe uporabiti (le) smiselno. V izvršilnem postopku lahko za poplačilo iste denarne terjatve teče izvršba na več sredstvih in predmetih, zato je povsem enak lahko postopek izvršbe le, če gre za uveljavitev iste terjatve z istim sredstvom izvršbe na istem predmetu izvršbe.
podaljšanje sodnega roka – opravičen razlog – plačilo predujma – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka, mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Zatrjevano dejstvo, da strankini dolžniki svojih obveznosti še niso plačali, bi tako lahko bil opravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma, če bi stranka verjetno izkazala, da predujma ne zmore, da pa ga bo v razumnem času zmogla. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 18, 18/1.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – konkludentno izjavljena volja – razlaga besedila – jezikovna razlaga
Izraza, da je „zahtevek za plačilo 672,00 EUR utemeljen tako po temelju kot po višini“ in da tožena stranka „priznava vtoževano terjatev“, tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem jasno in nedvoumno izražata voljo po pripoznanju vsega, kar tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 383.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - stečaj nad dolžnikom - osebni stečaj
Za dovolitev izvršbe na podlagi izjeme po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov.