Dopolnilni sklep je samostojen sklep o delu zahtevka in se njegova vsebina lahko izpodbija le s pritožbo, vloženo zoper ta sklep, ne pa s pritožbo zoper sklep, ki odločitve o delu zahtevka ni vseboval. Pravnomočen postane le izrek sklepa, ne pa tudi njegova obrazložitev.
ZFPPIPP člen 172, 172, 172-3, 172-4. ZPP člen 5, 80, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – dokazovanje razlogov za ugovor – pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – prenehanje obstoja pravne osebe
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjave.
Za dokazovanje utemeljenosti ugovornih razlogov iz 3. in 4. točke 172. čl. ZFPPIPP ni vedno potrebno imenovati izvedenca finančne ali kakšne druge stroke. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene. Ugovorne navedbe je mogoče izkazati ali ovreči tudi z drugimi dokazi, ki jih je predlagal pritožnik in tudi sam dolžnik v ugovornem postopku na prvi stopnji, kot je npr. zaslišanje revizorja in pooblaščenega ocenjevalca podjetij.
Ker je upnica z izbrisom iz registra zaradi zaključka stečajnega postopka prenehala obstajati potem, ko je že vložila pritožbo, je odpadla procesna predpostavka za odločanje o vloženi pritožbi zoper izpodbijani sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065183
SZ-1 člen 36, 36/2. SPZ člen 72, 119, 119/2.
obvezen rezervni sklad – upravnik – pogodba o upravljanju – aktivna legitimacija upravnika – podelitev pooblastila za izterjavo – zbor lastnikov – skupna lastnina – spor majhne vrednosti – zastopanje etažnih lastnikov – cesija
Glede na vsebino 4. odstavka 119. člena SPZ ni mogoč pogodbeni prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov v zvezi s sredstvi rezervnega sklada na upravnika.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje – izvedba naroka – izdaja računa – pravica do plačila
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, določb pravdnega postopka ni kršilo.
Samo dejstvo, da tožeča stranka ni v pogodbeno določenem roku zahtevala plačila obratovalnih stroškov, še ne pomeni, da je to pravico izgubila.
V smislu temeljnega načela prepovedi zlorabe pravic je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka pri izterjavi terjatve do dolžnika na način, da je sama povzročila ustavitev postopka, ki je tekel zoper dolžnika, svojih pravic iz obligacijskega razmerja s toženo stranko ni izvrševala v skladu z njegovim namenom. V konkretnem primeru je izvrševala svoje pravice le z namenom dobiti vrnjeno vrednost odkupljene terjatve z dogovorjenimi pripadki, kot v primeru posojila.
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – umik tožbe takoj po izdaji sklepa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravdni stroški
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil dne 13. 5. 2014 objavljen končni seznam preizkušenih terjatev in sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrglo že 5. 5. 2014, torej v času, ko je bil pravdni postopek še prekinjen. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbo 2. odstavka 207. člena ZPP, saj dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tudi ne zavreči tožbe.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
spor majhne vrednosti – vrednost tožbenega zahtevka – umik dela zahtevka
Predmetni spor se v pritožbenem postopku v skladu z drugim odstavkom 449. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vodi po pravilih spora majhne vrednosti, saj po tem, ko je tožeča stranka na naroku dne 9.1.2014 umaknila tožbeni zahtevek za 1.600,00 EUR, in je o tem sodišče v izpodbijani odločbi tudi odločilo (v skladu s 188. členom ZPP), vrednost tožbenega zahtevka ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V takšnem sporu je mogoče izdano sodbo izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ni je torej mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ne zaradi relativnih kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Navedeno velja tudi v primeru, kot je predmetni, ko je prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi zapisalo pravni pouk, kakršen velja za redni postopek, saj v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi nepravilnega pravnega pouka pravdna stranka praviloma ne sme izgubiti procesnih pravic, po drugi strani pa jih tudi ne more pridobiti več, kot ji ga zakon daje.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. URS člen 14, 14/2.
oprostitev plačila sodnih taks – prejemnik denarne socialne pomoči – ustavna presoja – razlikovanje – bistveno enak položaj
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
spor majhne vrednosti – upravnik – aktivna legitimacija – stvarna legitimacija – priznana dejstva – trditvena podlaga
Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega prava, na katero mora sodišče paziti ves čas postopka, tudi če tožena stranka izrecno ne poda ugovora pomanjkanja aktivne legitimacije.
V kolikor ni podana aktivna (stvarna) legitimacija tožeče stranke, torej da tožeča stranka niti ne more biti upnik iz materialnopravnega razmerja, je treba njen tožbeni zahtevek že iz tega razloga zavrniti kot neutemeljen in zato odpade tudi potreba po nadaljnjem vsebinskem obravnavanju zadeve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073356
OZ člen 287, 288. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delno poplačilo dolga – vračunavanje delnih izpolnitev – vrstni red vračunanja – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če se upnik in dolžnik ne sporazumeta o vrstnem redu vračunavanja pred izpolnitvijo in tudi dolžnik ne opravi izbire, mora sodišče samo opraviti poračun v skladu z določilom 287. in 288. člena OZ.
ZIZ člen 133, 133/4, 141, 141/5. ZPP člen 207, 207/2, 210, 210/1.
odlog izvršbe – opravljanje procesnih dejanj v času odloga – tek rokov v času odloga
Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. V tem času sodišče ne more opravljati izvršilnih dejanj, tudi ne poizvedb po petem odstavku 141. člena ZIZ in četrtem odstavku 133. člena ZIZ.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - izvršilni stroški
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku skladno s 1. odstavkom 296. člena ZFPPIPP. Postopek osebnega stečaja ni izjema. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, bo potrebno v stečajni postopek prijaviti tako imenovano nejudikatno terjatev in obratno, če je bil tak sklep že izdan. Nikakor pa sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073354
ZPP člen 7, 212. OZ člen 103, 111.
spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen pritožbeni razlog – izpolnitev pogodbe – izpolnitveno ravnanje - obligacija rezultata
Izpolnitveno ravnanje tožene stranke je glede na jasna pogodbena določila v tem, da bo pogodbeno dogovorjene obveznosti opravila in ne samo da si bo prizadevala za to, da bodo opravljena, zato gre za obligacijo rezultata, ki je po vsebini bližje podjemni pogodbi kot pa pogodbi o naročilu.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075768
ZIZ člen 34, 34/1, 34/3, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 365, 369, 369/4. ZPP člen 189, 189/3.
izvršilna sredstva - litispendenca v izvršilnem postopku - izvršba z več sredstvi izvršbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Pravila o litispendenci, ki veljajo za pravdni postopek, je treba v postopku izvršbe uporabiti (le) smiselno. V izvršilnem postopku lahko za poplačilo iste denarne terjatve teče izvršba na več sredstvih in predmetih, zato je povsem enak lahko postopek izvršbe le, če gre za uveljavitev iste terjatve z istim sredstvom izvršbe na istem predmetu izvršbe.
ugovor po izteku roka - umik predloga za izvršbo - pravočasnost umika - neutemeljeno povzročeni stroški
Sámo dejstvo, da je dolžnica ugovor vložila, preden je upnik predlagal ustavitev postopka, za zaključek, da upnik tega predloga ni podal pravočasno, ne zadošča.
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prehod terjatve - sprememba upnika - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
podaljšanje sodnega roka – opravičen razlog – plačilo predujma – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka, mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Zatrjevano dejstvo, da strankini dolžniki svojih obveznosti še niso plačali, bi tako lahko bil opravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma, če bi stranka verjetno izkazala, da predujma ne zmore, da pa ga bo v razumnem času zmogla. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 383.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - stečaj nad dolžnikom - osebni stečaj
Za dovolitev izvršbe na podlagi izjeme po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov.