DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072209
ZDen člen 72. ZPP člen 232, 294, 295.
poslovna skrivnost – varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - nadomestilo za izkoriščanje kamnoloma – rudno bogastvo
V medsebojnem razmerju pravdnih strank v civilni pravdi (in v razmerju pravdnih strank do sodišča) ni prostora za skrivanje lastnih poslovnih skrivnosti drugače kot s predlogom za izključitev javnosti od obravnavanja oziroma izvajanja dokazov (ter z nasprotovanjem vpogledu v spis tretjim osebam).
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079932
ZDen člen 19, 19/1, 88.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – nemožnost vrnitve v naravi – stanje ob zaključku glavne obravnave – pojem razpolaganja
Ker je bilo v upravnem postopku pravnomočno odločeno, da se tožeči stranki sporno premoženje ne vrne v naravi (temveč ji pripade denarna odškodnina), sklicevanje na prepoved razpolaganja (iz 88. člena ZDen) ni več smiselna, saj (ob zaključku glavne obravnave) ni več realne možnosti za vrnitev premoženja v naravi.
S sporno pogodbo je denacionalizacijski zavezanec predal prostore v uporabo (drugo) toženi stranki za nadaljevanje kontinuiranega procesa izobraževanja, s čemer pa se lastništvo ni spremenilo in se torej položaj tožeče stranke ni poslabšal.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 10, 40, 49. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – zaznamba izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – načelo publicitete – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – dobra vera – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Prednost pred nevknjiženim lastnikom ima le tisti upnik, ki je hipoteko dobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
Glede na to, da predpostavka za utemeljenost zahtevka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ni pravnomočno ugotovljena terjatev, ampak zadostuje zapadla terjatev, ni podano nasprotje med ugotovitvami in razlogi izpodbijanega sklepa.
ZNP člen 37, 126. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2, 336, 343.
postopek za delitev stvari v solastnini – stroški postopka – pooblastilo za pritožbo – zastopanje pred višjim sodiščem – pooblaščenec – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – opozorilo na posledice – zavrženje pritožbe
V postopku za delitev solastnih nepremičnin trpijo skupne stroške postopka solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Za stroškovno odločitev je zato irelevantno, kdo je predlagal postopek razdružitve oziroma kdo je bil zainteresiran za razdružitev.
Tožnik uveljavlja zmoto o učinku sodne poravnave oziroma o pravnih posledicah, ki pa nastanejo neodvisno od volje strank, že po samem zakonu. Takšna pravna zmota ni upoštevna.
ZDR člen 7, 72, 88, 88/1, 88/1-2. ZDR-1 člen 73, 73/1, 74, 74/3. ZZ člen 1, 1/2, 31, 31/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - vodilni delavec- poslovodna oseba - zavod - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnica (direktorica zavoda) je imela status poslovodne osebe, zato zanjo ni mogoče uporabiti nove določbe 74. člena ZDR-1, ki ureja položaj vodilnih delavcev in nima pravic, ki delavcem pripadajo na podlagi določb ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje je nepravilno presodilo, da tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika direktorja. Ugotovilo je, da to delovno mesto v času tožničinega mandata ni bilo zasedeno in da je bilo predvideno v Programu dela in finančnem načrtu za sporno leto. Preuranjeno je zaključilo, da tožena stranka zaposlitve na delovnem mestu pomočnika direktorja ni potrebovala, saj ni izvedlo predlaganih dokazov, na podlagi katerih bi lahko presojalo potrebnost zaposlitve pomočnika direktorja pri toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0081805
ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. ZDR člen 137, 137/3, 137/9. ZPP člen 13.
predhodno vprašanje - sodba delovnega sodišča - ugotovitveni učinek - materialna pravnomočnost - refundacija nadomestila plače - nezmožnost za delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - premoženjski spor
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme niti ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Ugotovitveni učinek je bistvo materialne pravnomočnosti, ki pomeni, da odločba avtoritativno in dokončno odloča, kar je v konkretnem primeru prav.
Pri uveljavljanju zahtevkov delodajalcev za povrnitev izplačanih nadomestil (refundacijo) gre za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov. Zaradi izdanih odločb se narava zahtevka (in spora) zato ni spremenila (saj z njimi ni bilo odločeno o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja).
postopek za ureditev meje – javno dobro – vrednost nepremičnine – sestavina nepremičnine – vrednost mejnega spornega predmeta – kriterij zadnje mirne posesti – kriterij močnejše pravice
Vrednosti nepremičnine nikoli ni možno ugotavljati „same za sebe“ oziroma brez celostnega upoštevanja vseh njenih karakteristik (ki vplivajo tudi na njeno vrednost). Med drugim je treba upoštevati tudi sestavine nepremičnine, kot sta to v konkretnem primeru stavbi, stoječi na parceli št. 13/2, k.o. X.
Okoliščina, da naj bi bila glede na kupoprodajno pogodbo omenjena parcela uporabljena za izgradnjo cestnega telesa, ne zadostuje za zaključek, da ta predstavlja javno dobro, saj gre zgolj za ugotovitev sopogodbenikov, čemu naj bi bil nakup parcel(e) namenjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065190
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti). ZOZP člen 42j, 42j/3, 42j/3-1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – odškodninski urad – predpravdni odškodninski zahtevek – razlaga direktive – predhodna odločba Sodišča Evropske unije
Določbo 1. točke 6. člena direktive 2000/26/ES, prenesene v 42.j člen ZOZP, je treba razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa. Pred pravdo mora odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072290
OZ člen 131, 131/2.
povzročitev škode – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar – narava kot nevarna stvar – adekvatna vzročna zveza – povečana škodna nevarnost
Narava (zemeljska površina skupaj z vsemi sestavinami), četudi iz nje izvira še tako velika škodna nevarnost za okolico (denimo prepadi ipd.), ni stvar, ki bi bila nevarna, niti v primeru parcele (nepremičnine kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Nevarna stvar ni niti razgledna točka (del narave) ne glede na to, ali gre za urejen prostor ali ne, tudi če je ta nad prepadom ali v njegovi bližini. Lahko pa postane nevarna stvar v posebnih (naravnih) okoliščinah v povezavi z dejavnostjo, povezano s tako (nevarno) razgledno točko, ko povečano nevarnost predstavlja delovanje več dejavnikov skupaj (vabilo obiskovalcem turističnega centra (in hotela) na razgledno točko, pot do razgledne točke, ki ni ustrezno zavarovana, zasneženost in gibanje po nepremičninah, ob katerih se nahaja prepad, kar vse skupaj izpostavlja obiskovalce povečani nevarnosti). A v takem primeru za povečano škodno nevarnost ne odgovarja lastnik nepremičnine. Ni namreč adekvatne vzročne povezave med povečano nevarnostjo in lastništvom nepremičnin, škodno nevarnost povzroči delovanje več dejavnikov (aktivni posegi v naravno danost, kot denimo vabilo na razgledno točko, izdelava poti do nje (brez ustreznega varovanja) ipd.). Za povečano škodno nevarnost je v takem primeru odgovoren tisti, ki se z dejavnostjo (z aktivnim ravnanjem) ukvarja (jo opravlja) oziroma je nevarnost povzročil.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – umik tožbe takoj po izdaji sklepa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravdni stroški
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil dne 13. 5. 2014 objavljen končni seznam preizkušenih terjatev in sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrglo že 5. 5. 2014, torej v času, ko je bil pravdni postopek še prekinjen. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbo 2. odstavka 207. člena ZPP, saj dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tudi ne zavreči tožbe.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje – izvedba naroka – izdaja računa – pravica do plačila
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, določb pravdnega postopka ni kršilo.
Samo dejstvo, da tožeča stranka ni v pogodbeno določenem roku zahtevala plačila obratovalnih stroškov, še ne pomeni, da je to pravico izgubila.
štipendija - vrnitev izplačanih sredstev - dolžnost izpolnitve obveznosti - pogodba o štipendiranju - rok za končanje študija
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o štipendiranju, s katero se je toženec zavezal, da bo študij na izbrani fakulteti končal do 30. 9. 2007, o zaključku študija takoj pisno obvestil tožečo stranko in v 30 dneh z njo sklenil delovno razmerje. Pravdni stranki sta z dodatkom k pogodbi podaljšali rok za končanje študija do 30. 9. 2008. Toženec je študij končal dne 3. 11. 2008. Po končanju študija ni prišlo do sklenitve delovnega razmerja med pravdnima strankama. Obveznost vračila štipendija toženca je tako nastopila že na podlagi kršitve roka za končanje študija, zato je zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih sredstev iz tega naslova utemeljen.
pogodbena cena - tržna cena - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena obogatitev - odsotnost pravne podlage
Ni pravilno uporabiti določb o neupravičeni obogatitvi, če se naknadno ugotovi, da je bila pogodbeno dogovorjena cena višja od tiste, ki jo je za nazaj kot tržno ceno navedel izvedenec. Velja namreč načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij (zgolj) s to omejitvijo, da ta ne smejo nasprotovati zakonu in morali.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0006675
OZ člen 3, 5, 86, 440. ZLNDL člen 2.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – neveljavnost pogodb – ničnost – kršitev moralnih pravil – dvakratna prodaja nepremičnine – prenos pravice uporabe
Res je glede zemljišč, ki so bila nacionalizirana in na katerih je odtlej obstojala pravica uporabe, obstojala določena prepoved prometa, a ta ni bila absolutna, saj je bil promet le omejen, ne pa prepovedan. Zato ni mogoče že na načelni ravni izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe. Pri presoji veljavnosti takih pravnih poslov je potrebno presoditi, ali je šlo za kršitev majhnega pomena.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm, zato utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla zoper nedobrovernega (vknjiženega) drugega kupca. Odsvojitelj je namreč že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0069088
ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667. ZIZ člen 2, 2/1, 24, 24/4.
samostojni podjetnik – statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – prehod terjatve ali obveznosti – vstop v postopek – univerzalno pravno nasledstvo – procesna legitimacija – nedovoljena pritožba
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe.
ZIZ ne predvideva, da bi lahko v postopek namesto prvotnega sam vstopil nov dolžnik, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožba – taksa za pritožbo – premoženjsko stanje – pravna oseba – obrazec izjave o premoženjskem stanju – taksne oprostitve na podlagi zakona
V predmetnem pritožbenem postopku gre za odločanje o dolžnikovi obveznosti plačila sodne takse, ZST-1 pa za ta postopek sodne takse ne določa. Gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti, oziroma kdaj in kako, določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse prosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke obravnavalo kljub vloženemu in nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.