OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072290
OZ člen 131, 131/2.
povzročitev škode – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar – narava kot nevarna stvar – adekvatna vzročna zveza – povečana škodna nevarnost
Narava (zemeljska površina skupaj z vsemi sestavinami), četudi iz nje izvira še tako velika škodna nevarnost za okolico (denimo prepadi ipd.), ni stvar, ki bi bila nevarna, niti v primeru parcele (nepremičnine kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Nevarna stvar ni niti razgledna točka (del narave) ne glede na to, ali gre za urejen prostor ali ne, tudi če je ta nad prepadom ali v njegovi bližini. Lahko pa postane nevarna stvar v posebnih (naravnih) okoliščinah v povezavi z dejavnostjo, povezano s tako (nevarno) razgledno točko, ko povečano nevarnost predstavlja delovanje več dejavnikov skupaj (vabilo obiskovalcem turističnega centra (in hotela) na razgledno točko, pot do razgledne točke, ki ni ustrezno zavarovana, zasneženost in gibanje po nepremičninah, ob katerih se nahaja prepad, kar vse skupaj izpostavlja obiskovalce povečani nevarnosti). A v takem primeru za povečano škodno nevarnost ne odgovarja lastnik nepremičnine. Ni namreč adekvatne vzročne povezave med povečano nevarnostjo in lastništvom nepremičnin, škodno nevarnost povzroči delovanje več dejavnikov (aktivni posegi v naravno danost, kot denimo vabilo na razgledno točko, izdelava poti do nje (brez ustreznega varovanja) ipd.). Za povečano škodno nevarnost je v takem primeru odgovoren tisti, ki se z dejavnostjo (z aktivnim ravnanjem) ukvarja (jo opravlja) oziroma je nevarnost povzročil.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0069088
ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667. ZIZ člen 2, 2/1, 24, 24/4.
samostojni podjetnik – statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – prehod terjatve ali obveznosti – vstop v postopek – univerzalno pravno nasledstvo – procesna legitimacija – nedovoljena pritožba
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe.
ZIZ ne predvideva, da bi lahko v postopek namesto prvotnega sam vstopil nov dolžnik, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožba – taksa za pritožbo – premoženjsko stanje – pravna oseba – obrazec izjave o premoženjskem stanju – taksne oprostitve na podlagi zakona
V predmetnem pritožbenem postopku gre za odločanje o dolžnikovi obveznosti plačila sodne takse, ZST-1 pa za ta postopek sodne takse ne določa. Gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti, oziroma kdaj in kako, določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse prosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke obravnavalo kljub vloženemu in nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.
odgovornost za stvarne napake stvari – vzrok za napako – domneva - garancija za brezhibno delovanje stvari – zahtevek iz naslova garancije – zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari – pravica naročnika odpraviti napako na stvari
Predpostavka za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake je, da mora vzrok za napako izvirati iz prodajalčeve sfere, te predpostavke pa kupcu (tožeči stranki) zaradi domneve ni treba dokazovati.
481. člen Obligacijskega zakonika v 1. odstavku predpisuje, da lahko kupec od prodajalca in proizvajalca zahteva, da stvar, ki ne deluje brezhibno, v primernem roku popravi, ali, če tega ne stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje. Navedena zahtevka sta primarna, vendar pa je tudi iz naslova garancije v primeru, ko prodajalec zavrne popravilo stvari, mogoče uveljavljati zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari, kadar je slednjo kupec popravil na stroške prodajalca. Priznanje slednjega je mogoče ob analogni uporabi 3. odstavka 639. člena OZ, ki določa pravico naročnika odpraviti napako na stvari na račun podjemnika, če ta napake opravljenega posla ne opravi sam. Tako pri podjemni kot pri prodajni pogodbi se s priznanjem pravice kupca (oziroma naročnika), da zagotovi odpravo napake na stroške prodajalca, zasleduje njegov interes za pravilno izpolnitev, kadar prodajalec napake ne odpravi sam.
ZIZ člen 20a, 44, 44/3. ZN člen 4. ZPP člen 7, 7/2, 319.
notarski zapis – izvršilni naslov – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev izvršbe – sodna odločba – pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – negativna procesna predpostavka – razpravno načelo
Ena od predpostavk za opredelitev notarskega zapisa za izvršilni naslov je, da je terjatev v njem določno opredeljena (določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti). Notarski zapis najemne pogodbe, ki opredeljuje obveznosti in pravice pogodbenikov iz novonastalega najemnega razmerja, ni izvršilni naslov, ker terjatev najemnine in stroškov stanovanja v njem ni določno opredeljena; tudi ni mogla biti, ker v času sestave notarskega zapisa (sklepanja najemne pogodbe) še ni nastala.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079932
ZDen člen 19, 19/1, 88.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – nemožnost vrnitve v naravi – stanje ob zaključku glavne obravnave – pojem razpolaganja
Ker je bilo v upravnem postopku pravnomočno odločeno, da se tožeči stranki sporno premoženje ne vrne v naravi (temveč ji pripade denarna odškodnina), sklicevanje na prepoved razpolaganja (iz 88. člena ZDen) ni več smiselna, saj (ob zaključku glavne obravnave) ni več realne možnosti za vrnitev premoženja v naravi.
S sporno pogodbo je denacionalizacijski zavezanec predal prostore v uporabo (drugo) toženi stranki za nadaljevanje kontinuiranega procesa izobraževanja, s čemer pa se lastništvo ni spremenilo in se torej položaj tožeče stranke ni poslabšal.
Glede na to, da predpostavka za utemeljenost zahtevka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ni pravnomočno ugotovljena terjatev, ampak zadostuje zapadla terjatev, ni podano nasprotje med ugotovitvami in razlogi izpodbijanega sklepa.
Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna. Predmet presoje je (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja. V takem stanju električna vtičnica ni nevarna stvar.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0006674
OZ člen 10, 131, 131/1, 965. ZVZD člen 5.
povzročitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode – poškodba pri delu – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec po stopnicah – neustreznost stopničaste konstrukcije – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je zavarovanec toženke s tem, ko tožniku ni zagotovil ustreznih stopnic oz. podesta, ki bi mu zagotavljal varen dostop in sestop po stopnicah, opustil dolžno ravnanje, ki je potrebno za zagotovitev varnosti in zdravja delavca pri delu.
ZNP člen 37, 126. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2, 336, 343.
postopek za delitev stvari v solastnini – stroški postopka – pooblastilo za pritožbo – zastopanje pred višjim sodiščem – pooblaščenec – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – opozorilo na posledice – zavrženje pritožbe
V postopku za delitev solastnih nepremičnin trpijo skupne stroške postopka solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Za stroškovno odločitev je zato irelevantno, kdo je predlagal postopek razdružitve oziroma kdo je bil zainteresiran za razdružitev.
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – umik tožbe takoj po izdaji sklepa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravdni stroški
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil dne 13. 5. 2014 objavljen končni seznam preizkušenih terjatev in sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrglo že 5. 5. 2014, torej v času, ko je bil pravdni postopek še prekinjen. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbo 2. odstavka 207. člena ZPP, saj dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tudi ne zavreči tožbe.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Delodajalec ne sme sočasno, ko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi zmanjšanih potreb po delu, zaposliti za določen ali nedoločen čas drugega delavca. Tožnik je navajal, da je tožena stranka sočasno, ko je tožnika odpustila, zaposlila na enakem ali primerljivem delovnem mestu delavca, ki je bil predhodno zaposlen pri toženi stranki za določen čas. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pravočasnih in relevantnih navedb tožnika, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069087
ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
prekinitev postopka – stečaj – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – ugovor
Pravne posledice začetka stečajnega postopka so nastopile, ko je bil izvršilni postopek v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga, zato sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršbe ni odločilo na podlagi 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja, temveč pravilno na podlagi 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
štipendija - vrnitev izplačanih sredstev - dolžnost izpolnitve obveznosti - pogodba o štipendiranju - rok za končanje študija
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o štipendiranju, s katero se je toženec zavezal, da bo študij na izbrani fakulteti končal do 30. 9. 2007, o zaključku študija takoj pisno obvestil tožečo stranko in v 30 dneh z njo sklenil delovno razmerje. Pravdni stranki sta z dodatkom k pogodbi podaljšali rok za končanje študija do 30. 9. 2008. Toženec je študij končal dne 3. 11. 2008. Po končanju študija ni prišlo do sklenitve delovnega razmerja med pravdnima strankama. Obveznost vračila štipendija toženca je tako nastopila že na podlagi kršitve roka za končanje študija, zato je zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih sredstev iz tega naslova utemeljen.
V primeru umika predloga za izvršbo po uspešno opravljeni javni dražbi je visečnost kupčevega pravnega položaja lahko odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti pridobitve potrebne odobritve pravnega posla in plačila kupnine.
Sodna praksa je opozorila, da se lahko objektivni zastaralni rok izteče še preden je pričel teči subjektivni zastaralni rok. Vendar to ne pomeni, da nastanek škodnega dogodka in nastanek škode v vsakem primeru sovpadata. Nepremoženjske škode, ki je predmet obravnavanja, ne predstavlja poškodba, ampak je obsežena v telesnih bolečinah, nevšečnostih med zdravljenjem, strahu in trpljenju zaradi prikrajšanj, ki so posledica poškodb. Škoda, ki nastaja med kontinuiranim zdravljenjem, ne zapade z vsakim dnem telesnih bolečin ali strahu in vsako nevšečnostjo posebej, ampak gre za en(otn)o škodo, ki zapade s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali. Nasprotno stališče bi predstavljalo preveliko tveganje za oškodovance (največje prav v škodnih primerih, ki so povzročili dolgotrajno zdravljenje), odgovorna oseba pa je na drugi strani dovolj varovana s stališčem sodne prakse, da zastaralni rok za bodočo škodo prične teči s trenutkom, ko je gotovo, da bo ta nastala in jo torej že lahko uveljavlja (in ne šele z njenim nastankom).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066152
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a.
ugovor novega dolžnika - izvršilni naslov – zamudne obresti – nerazdelna obveznost – sodna taksa – fikcija vročitve
Zamudne obresti v izrekih izvršilnih naslovov so že po naravi stvari praviloma določene zgolj opisno. Odločitev o njih je dovolj določena, če so opredeljene v treh pogledih: od katerega zneska glavnice tečejo, od kdaj do kdaj tečejo in po kakšni obrestni meri tečejo. V primerih, v katerih je v izvršilnem naslovu zapisano, da je dolžnik dolžan plačati zakonske zamudne obresti do plačila, je potrebno to določbo upoštevati tako, da višino obresti nominalno ugotovi v izvršilnem postopku z razlago sodišče.
postopek za ureditev meje – javno dobro – vrednost nepremičnine – sestavina nepremičnine – vrednost mejnega spornega predmeta – kriterij zadnje mirne posesti – kriterij močnejše pravice
Vrednosti nepremičnine nikoli ni možno ugotavljati „same za sebe“ oziroma brez celostnega upoštevanja vseh njenih karakteristik (ki vplivajo tudi na njeno vrednost). Med drugim je treba upoštevati tudi sestavine nepremičnine, kot sta to v konkretnem primeru stavbi, stoječi na parceli št. 13/2, k.o. X.
Okoliščina, da naj bi bila glede na kupoprodajno pogodbo omenjena parcela uporabljena za izgradnjo cestnega telesa, ne zadostuje za zaključek, da ta predstavlja javno dobro, saj gre zgolj za ugotovitev sopogodbenikov, čemu naj bi bil nakup parcel(e) namenjen.
pogodbena cena - tržna cena - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena obogatitev - odsotnost pravne podlage
Ni pravilno uporabiti določb o neupravičeni obogatitvi, če se naknadno ugotovi, da je bila pogodbeno dogovorjena cena višja od tiste, ki jo je za nazaj kot tržno ceno navedel izvedenec. Velja namreč načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij (zgolj) s to omejitvijo, da ta ne smejo nasprotovati zakonu in morali.
Upnik je negotov, ko obstaja več oseb, ki zatrjujejo, da so upravičeni sprejeti dolžnikovo izpolnitev. V takšnem položaju dolžnik ne ve, komu naj izpolni. Zato pravni red s položitvijo pri sodišču omogoča dolžniku izpolnitev brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku.