ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – umik tožbe takoj po izdaji sklepa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravdni stroški
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil dne 13. 5. 2014 objavljen končni seznam preizkušenih terjatev in sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrglo že 5. 5. 2014, torej v času, ko je bil pravdni postopek še prekinjen. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbo 2. odstavka 207. člena ZPP, saj dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tudi ne zavreči tožbe.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079932
ZDen člen 19, 19/1, 88.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – nemožnost vrnitve v naravi – stanje ob zaključku glavne obravnave – pojem razpolaganja
Ker je bilo v upravnem postopku pravnomočno odločeno, da se tožeči stranki sporno premoženje ne vrne v naravi (temveč ji pripade denarna odškodnina), sklicevanje na prepoved razpolaganja (iz 88. člena ZDen) ni več smiselna, saj (ob zaključku glavne obravnave) ni več realne možnosti za vrnitev premoženja v naravi.
S sporno pogodbo je denacionalizacijski zavezanec predal prostore v uporabo (drugo) toženi stranki za nadaljevanje kontinuiranega procesa izobraževanja, s čemer pa se lastništvo ni spremenilo in se torej položaj tožeče stranke ni poslabšal.
Glede na to, da predpostavka za utemeljenost zahtevka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ni pravnomočno ugotovljena terjatev, ampak zadostuje zapadla terjatev, ni podano nasprotje med ugotovitvami in razlogi izpodbijanega sklepa.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0069088
ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667. ZIZ člen 2, 2/1, 24, 24/4.
samostojni podjetnik – statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – prehod terjatve ali obveznosti – vstop v postopek – univerzalno pravno nasledstvo – procesna legitimacija – nedovoljena pritožba
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe.
ZIZ ne predvideva, da bi lahko v postopek namesto prvotnega sam vstopil nov dolžnik, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZDCOPMD člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1, 5, 5/1. Uredba (ES) št. 561/2006 člen 4, 4/1, 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - mobilni delavci - delovni čas
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu. Tožena stranka je spoštovala predpisane omejitve glede obsega delovnega časa in trajanja počitka. Tožniku je bilo delo (prevoz blaga v tujo državo) odrejeno, tožnik pa je opravo tega dela zavestno in hote odklonil. S tem je naklepno huje kršil svoje delovnopravne obveznosti, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Upnik je negotov, ko obstaja več oseb, ki zatrjujejo, da so upravičeni sprejeti dolžnikovo izpolnitev. V takšnem položaju dolžnik ne ve, komu naj izpolni. Zato pravni red s položitvijo pri sodišču omogoča dolžniku izpolnitev brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku.
dovoljenost pritožbe – pritožba vložena po prokuristu – postulacijska sposobnost – kršitev pravil postopka o sporih majhne vrednosti – izvedba naroka – izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo – pomen nepopolnega sklepa o izvršbi v pravdi
Prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, ampak je njen pooblaščenec. Tako tudi zanj velja določba 3. odstavka 87. člena ZPP. Prokuristka tožene stranke v postopku ni nikoli zatrjevala (še manj pa izkazala), da navedeni pogoj izpolnjuje (torej, da je opravila pravniški državni izpit). Njena pritožba zato ni dovoljena.
Sodišče je ravnalo napačno, ko je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, ne da bi pred tem izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. S tem je kršilo pravilo iz 496. člena ZPP. Takšna kršitev pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Predmet odločanja v pravdnem postopku ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne.
Sodna praksa je opozorila, da se lahko objektivni zastaralni rok izteče še preden je pričel teči subjektivni zastaralni rok. Vendar to ne pomeni, da nastanek škodnega dogodka in nastanek škode v vsakem primeru sovpadata. Nepremoženjske škode, ki je predmet obravnavanja, ne predstavlja poškodba, ampak je obsežena v telesnih bolečinah, nevšečnostih med zdravljenjem, strahu in trpljenju zaradi prikrajšanj, ki so posledica poškodb. Škoda, ki nastaja med kontinuiranim zdravljenjem, ne zapade z vsakim dnem telesnih bolečin ali strahu in vsako nevšečnostjo posebej, ampak gre za en(otn)o škodo, ki zapade s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali. Nasprotno stališče bi predstavljalo preveliko tveganje za oškodovance (največje prav v škodnih primerih, ki so povzročili dolgotrajno zdravljenje), odgovorna oseba pa je na drugi strani dovolj varovana s stališčem sodne prakse, da zastaralni rok za bodočo škodo prične teči s trenutkom, ko je gotovo, da bo ta nastala in jo torej že lahko uveljavlja (in ne šele z njenim nastankom).
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072209
ZDen člen 72. ZPP člen 232, 294, 295.
poslovna skrivnost – varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - nadomestilo za izkoriščanje kamnoloma – rudno bogastvo
V medsebojnem razmerju pravdnih strank v civilni pravdi (in v razmerju pravdnih strank do sodišča) ni prostora za skrivanje lastnih poslovnih skrivnosti drugače kot s predlogom za izključitev javnosti od obravnavanja oziroma izvajanja dokazov (ter z nasprotovanjem vpogledu v spis tretjim osebam).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072290
OZ člen 131, 131/2.
povzročitev škode – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar – narava kot nevarna stvar – adekvatna vzročna zveza – povečana škodna nevarnost
Narava (zemeljska površina skupaj z vsemi sestavinami), četudi iz nje izvira še tako velika škodna nevarnost za okolico (denimo prepadi ipd.), ni stvar, ki bi bila nevarna, niti v primeru parcele (nepremičnine kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Nevarna stvar ni niti razgledna točka (del narave) ne glede na to, ali gre za urejen prostor ali ne, tudi če je ta nad prepadom ali v njegovi bližini. Lahko pa postane nevarna stvar v posebnih (naravnih) okoliščinah v povezavi z dejavnostjo, povezano s tako (nevarno) razgledno točko, ko povečano nevarnost predstavlja delovanje več dejavnikov skupaj (vabilo obiskovalcem turističnega centra (in hotela) na razgledno točko, pot do razgledne točke, ki ni ustrezno zavarovana, zasneženost in gibanje po nepremičninah, ob katerih se nahaja prepad, kar vse skupaj izpostavlja obiskovalce povečani nevarnosti). A v takem primeru za povečano škodno nevarnost ne odgovarja lastnik nepremičnine. Ni namreč adekvatne vzročne povezave med povečano nevarnostjo in lastništvom nepremičnin, škodno nevarnost povzroči delovanje več dejavnikov (aktivni posegi v naravno danost, kot denimo vabilo na razgledno točko, izdelava poti do nje (brez ustreznega varovanja) ipd.). Za povečano škodno nevarnost je v takem primeru odgovoren tisti, ki se z dejavnostjo (z aktivnim ravnanjem) ukvarja (jo opravlja) oziroma je nevarnost povzročil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065190
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti). ZOZP člen 42j, 42j/3, 42j/3-1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – odškodninski urad – predpravdni odškodninski zahtevek – razlaga direktive – predhodna odločba Sodišča Evropske unije
Določbo 1. točke 6. člena direktive 2000/26/ES, prenesene v 42.j člen ZOZP, je treba razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa. Pred pravdo mora odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna. Predmet presoje je (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja. V takem stanju električna vtičnica ni nevarna stvar.
V primeru umika predloga za izvršbo po uspešno opravljeni javni dražbi je visečnost kupčevega pravnega položaja lahko odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti pridobitve potrebne odobritve pravnega posla in plačila kupnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi
Tožnik je imel podpisano pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto reševalec iz vode II, za katerega ni izpolnjeval zakonskih pogojev (ni pridobil ustrezne licence). Tožena stranka mu je dala možnost, da izpit naknadno opravi in pridobi licenco. Ker tožnik ni opravil izpita, predvidenega za reševalca iz vode, mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. ZDR v šestem odstavku 88. člena določa, da mora delodajalec podati odpoved iz razloga nesposobnosti najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Tožena stranka je ta rok zamudila, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
Tožnik uveljavlja zmoto o učinku sodne poravnave oziroma o pravnih posledicah, ki pa nastanejo neodvisno od volje strank, že po samem zakonu. Takšna pravna zmota ni upoštevna.
ZDR člen 7, 72, 88, 88/1, 88/1-2. ZDR-1 člen 73, 73/1, 74, 74/3. ZZ člen 1, 1/2, 31, 31/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - vodilni delavec- poslovodna oseba - zavod - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnica (direktorica zavoda) je imela status poslovodne osebe, zato zanjo ni mogoče uporabiti nove določbe 74. člena ZDR-1, ki ureja položaj vodilnih delavcev in nima pravic, ki delavcem pripadajo na podlagi določb ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje je nepravilno presodilo, da tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika direktorja. Ugotovilo je, da to delovno mesto v času tožničinega mandata ni bilo zasedeno in da je bilo predvideno v Programu dela in finančnem načrtu za sporno leto. Preuranjeno je zaključilo, da tožena stranka zaposlitve na delovnem mestu pomočnika direktorja ni potrebovala, saj ni izvedlo predlaganih dokazov, na podlagi katerih bi lahko presojalo potrebnost zaposlitve pomočnika direktorja pri toženi stranki.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0006675
OZ člen 3, 5, 86, 440. ZLNDL člen 2.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – neveljavnost pogodb – ničnost – kršitev moralnih pravil – dvakratna prodaja nepremičnine – prenos pravice uporabe
Res je glede zemljišč, ki so bila nacionalizirana in na katerih je odtlej obstojala pravica uporabe, obstojala določena prepoved prometa, a ta ni bila absolutna, saj je bil promet le omejen, ne pa prepovedan. Zato ni mogoče že na načelni ravni izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe. Pri presoji veljavnosti takih pravnih poslov je potrebno presoditi, ali je šlo za kršitev majhnega pomena.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm, zato utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla zoper nedobrovernega (vknjiženega) drugega kupca. Odsvojitelj je namreč že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel.
Dopolnilni sklep je samostojen sklep o delu zahtevka in se njegova vsebina lahko izpodbija le s pritožbo, vloženo zoper ta sklep, ne pa s pritožbo zoper sklep, ki odločitve o delu zahtevka ni vseboval. Pravnomočen postane le izrek sklepa, ne pa tudi njegova obrazložitev.