ZFPPIPP člen 172, 172, 172-3, 172-4. ZPP člen 5, 80, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – dokazovanje razlogov za ugovor – pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – prenehanje obstoja pravne osebe
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjave.
Za dokazovanje utemeljenosti ugovornih razlogov iz 3. in 4. točke 172. čl. ZFPPIPP ni vedno potrebno imenovati izvedenca finančne ali kakšne druge stroke. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene. Ugovorne navedbe je mogoče izkazati ali ovreči tudi z drugimi dokazi, ki jih je predlagal pritožnik in tudi sam dolžnik v ugovornem postopku na prvi stopnji, kot je npr. zaslišanje revizorja in pooblaščenega ocenjevalca podjetij.
Ker je upnica z izbrisom iz registra zaradi zaključka stečajnega postopka prenehala obstajati potem, ko je že vložila pritožbo, je odpadla procesna predpostavka za odločanje o vloženi pritožbi zoper izpodbijani sklep.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Delodajalec ne sme sočasno, ko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi zmanjšanih potreb po delu, zaposliti za določen ali nedoločen čas drugega delavca. Tožnik je navajal, da je tožena stranka sočasno, ko je tožnika odpustila, zaposlila na enakem ali primerljivem delovnem mestu delavca, ki je bil predhodno zaposlen pri toženi stranki za določen čas. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pravočasnih in relevantnih navedb tožnika, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072213
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic – dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – trditveno breme - prevalitev trditvenega bremena – spor majhne vrednosti – ključ delitve stroškov – podpisi – pogodba o upravljanju
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje – izvedba naroka – izdaja računa – pravica do plačila
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, določb pravdnega postopka ni kršilo.
Samo dejstvo, da tožeča stranka ni v pogodbeno določenem roku zahtevala plačila obratovalnih stroškov, še ne pomeni, da je to pravico izgubila.
V smislu temeljnega načela prepovedi zlorabe pravic je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka pri izterjavi terjatve do dolžnika na način, da je sama povzročila ustavitev postopka, ki je tekel zoper dolžnika, svojih pravic iz obligacijskega razmerja s toženo stranko ni izvrševala v skladu z njegovim namenom. V konkretnem primeru je izvrševala svoje pravice le z namenom dobiti vrnjeno vrednost odkupljene terjatve z dogovorjenimi pripadki, kot v primeru posojila.
dovoljenost pritožbe – pritožba vložena po prokuristu – postulacijska sposobnost – kršitev pravil postopka o sporih majhne vrednosti – izvedba naroka – izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo – pomen nepopolnega sklepa o izvršbi v pravdi
Prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, ampak je njen pooblaščenec. Tako tudi zanj velja določba 3. odstavka 87. člena ZPP. Prokuristka tožene stranke v postopku ni nikoli zatrjevala (še manj pa izkazala), da navedeni pogoj izpolnjuje (torej, da je opravila pravniški državni izpit). Njena pritožba zato ni dovoljena.
Sodišče je ravnalo napačno, ko je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, ne da bi pred tem izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. S tem je kršilo pravilo iz 496. člena ZPP. Takšna kršitev pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Predmet odločanja v pravdnem postopku ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne.
ZNP člen 37, 126. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2, 336, 343.
postopek za delitev stvari v solastnini – stroški postopka – pooblastilo za pritožbo – zastopanje pred višjim sodiščem – pooblaščenec – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – opozorilo na posledice – zavrženje pritožbe
V postopku za delitev solastnih nepremičnin trpijo skupne stroške postopka solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Za stroškovno odločitev je zato irelevantno, kdo je predlagal postopek razdružitve oziroma kdo je bil zainteresiran za razdružitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072290
OZ člen 131, 131/2.
povzročitev škode – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar – narava kot nevarna stvar – adekvatna vzročna zveza – povečana škodna nevarnost
Narava (zemeljska površina skupaj z vsemi sestavinami), četudi iz nje izvira še tako velika škodna nevarnost za okolico (denimo prepadi ipd.), ni stvar, ki bi bila nevarna, niti v primeru parcele (nepremičnine kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Nevarna stvar ni niti razgledna točka (del narave) ne glede na to, ali gre za urejen prostor ali ne, tudi če je ta nad prepadom ali v njegovi bližini. Lahko pa postane nevarna stvar v posebnih (naravnih) okoliščinah v povezavi z dejavnostjo, povezano s tako (nevarno) razgledno točko, ko povečano nevarnost predstavlja delovanje več dejavnikov skupaj (vabilo obiskovalcem turističnega centra (in hotela) na razgledno točko, pot do razgledne točke, ki ni ustrezno zavarovana, zasneženost in gibanje po nepremičninah, ob katerih se nahaja prepad, kar vse skupaj izpostavlja obiskovalce povečani nevarnosti). A v takem primeru za povečano škodno nevarnost ne odgovarja lastnik nepremičnine. Ni namreč adekvatne vzročne povezave med povečano nevarnostjo in lastništvom nepremičnin, škodno nevarnost povzroči delovanje več dejavnikov (aktivni posegi v naravno danost, kot denimo vabilo na razgledno točko, izdelava poti do nje (brez ustreznega varovanja) ipd.). Za povečano škodno nevarnost je v takem primeru odgovoren tisti, ki se z dejavnostjo (z aktivnim ravnanjem) ukvarja (jo opravlja) oziroma je nevarnost povzročil.
ZIZ člen 20a, 44, 44/3. ZN člen 4. ZPP člen 7, 7/2, 319.
notarski zapis – izvršilni naslov – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev izvršbe – sodna odločba – pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – negativna procesna predpostavka – razpravno načelo
Ena od predpostavk za opredelitev notarskega zapisa za izvršilni naslov je, da je terjatev v njem določno opredeljena (določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti). Notarski zapis najemne pogodbe, ki opredeljuje obveznosti in pravice pogodbenikov iz novonastalega najemnega razmerja, ni izvršilni naslov, ker terjatev najemnine in stroškov stanovanja v njem ni določno opredeljena; tudi ni mogla biti, ker v času sestave notarskega zapisa (sklepanja najemne pogodbe) še ni nastala.
štipendija - vrnitev izplačanih sredstev - dolžnost izpolnitve obveznosti - pogodba o štipendiranju - rok za končanje študija
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o štipendiranju, s katero se je toženec zavezal, da bo študij na izbrani fakulteti končal do 30. 9. 2007, o zaključku študija takoj pisno obvestil tožečo stranko in v 30 dneh z njo sklenil delovno razmerje. Pravdni stranki sta z dodatkom k pogodbi podaljšali rok za končanje študija do 30. 9. 2008. Toženec je študij končal dne 3. 11. 2008. Po končanju študija ni prišlo do sklenitve delovnega razmerja med pravdnima strankama. Obveznost vračila štipendija toženca je tako nastopila že na podlagi kršitve roka za končanje študija, zato je zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih sredstev iz tega naslova utemeljen.
Za konkretno stroškovno odločitev je ključna ugotovitev, da je do spornega odškodninskega razmerja med pravdnima strankama oziroma do tožnikove škode prišlo zaradi ravnanja obeh pravdnih strank – fizičnega spopada med tožnikom in tožencem, ki je tožnika poškodoval v prekoračenem silobranu. Že okoliščina, da sta sporno razmerje povzročili obe pravdni stranki, utemeljuje odločitev, da vsaka krije svoje stroške pravdnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069087
ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
prekinitev postopka – stečaj – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – ugovor
Pravne posledice začetka stečajnega postopka so nastopile, ko je bil izvršilni postopek v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga, zato sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršbe ni odločilo na podlagi 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja, temveč pravilno na podlagi 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožba – taksa za pritožbo – premoženjsko stanje – pravna oseba – obrazec izjave o premoženjskem stanju – taksne oprostitve na podlagi zakona
V predmetnem pritožbenem postopku gre za odločanje o dolžnikovi obveznosti plačila sodne takse, ZST-1 pa za ta postopek sodne takse ne določa. Gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti, oziroma kdaj in kako, določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse prosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke obravnavalo kljub vloženemu in nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.
odgovornost za stvarne napake stvari – vzrok za napako – domneva - garancija za brezhibno delovanje stvari – zahtevek iz naslova garancije – zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari – pravica naročnika odpraviti napako na stvari
Predpostavka za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake je, da mora vzrok za napako izvirati iz prodajalčeve sfere, te predpostavke pa kupcu (tožeči stranki) zaradi domneve ni treba dokazovati.
481. člen Obligacijskega zakonika v 1. odstavku predpisuje, da lahko kupec od prodajalca in proizvajalca zahteva, da stvar, ki ne deluje brezhibno, v primernem roku popravi, ali, če tega ne stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje. Navedena zahtevka sta primarna, vendar pa je tudi iz naslova garancije v primeru, ko prodajalec zavrne popravilo stvari, mogoče uveljavljati zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari, kadar je slednjo kupec popravil na stroške prodajalca. Priznanje slednjega je mogoče ob analogni uporabi 3. odstavka 639. člena OZ, ki določa pravico naročnika odpraviti napako na stvari na račun podjemnika, če ta napake opravljenega posla ne opravi sam. Tako pri podjemni kot pri prodajni pogodbi se s priznanjem pravice kupca (oziroma naročnika), da zagotovi odpravo napake na stroške prodajalca, zasleduje njegov interes za pravilno izpolnitev, kadar prodajalec napake ne odpravi sam.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 10, 40, 49. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – zaznamba izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – načelo publicitete – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – dobra vera – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Prednost pred nevknjiženim lastnikom ima le tisti upnik, ki je hipoteko dobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
pritožbeni razlogi – obrazložitev pritožbenega razloga – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – preizkus po uradni dolžnosti
Ostala uveljavljana pritožbena razloga pritožba ne obrazloži, zanju ne ponudi niti pavšalnih navedb. Pritožbeno sodišče ju je obravnavalo le v obsegu, ki predstavlja preizkus po uradni dolžnosti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0069088
ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667. ZIZ člen 2, 2/1, 24, 24/4.
samostojni podjetnik – statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – prehod terjatve ali obveznosti – vstop v postopek – univerzalno pravno nasledstvo – procesna legitimacija – nedovoljena pritožba
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe.
ZIZ ne predvideva, da bi lahko v postopek namesto prvotnega sam vstopil nov dolžnik, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe.
Tudi po naravi stvari predloga za izničenje sklepov etažnih lastnikov ni mogoče obravnavati v nepravdnem postopku, saj gre za spor o veljavnosti pravnih poslov. V tem primeru pa prideta v poštev bodisi oblikovalni zahtevek na razveljavitev bodisi ugotovitveni zahtevek na ugotovitev ničnosti predmetnih pravnih poslov, ki se morata obravnavati po pravilih pravdnega postopka.
Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna. Predmet presoje je (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja. V takem stanju električna vtičnica ni nevarna stvar.