ZNP člen 37, 126. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2, 336, 343.
postopek za delitev stvari v solastnini – stroški postopka – pooblastilo za pritožbo – zastopanje pred višjim sodiščem – pooblaščenec – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – opozorilo na posledice – zavrženje pritožbe
V postopku za delitev solastnih nepremičnin trpijo skupne stroške postopka solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Za stroškovno odločitev je zato irelevantno, kdo je predlagal postopek razdružitve oziroma kdo je bil zainteresiran za razdružitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072290
OZ člen 131, 131/2.
povzročitev škode – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar – narava kot nevarna stvar – adekvatna vzročna zveza – povečana škodna nevarnost
Narava (zemeljska površina skupaj z vsemi sestavinami), četudi iz nje izvira še tako velika škodna nevarnost za okolico (denimo prepadi ipd.), ni stvar, ki bi bila nevarna, niti v primeru parcele (nepremičnine kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Nevarna stvar ni niti razgledna točka (del narave) ne glede na to, ali gre za urejen prostor ali ne, tudi če je ta nad prepadom ali v njegovi bližini. Lahko pa postane nevarna stvar v posebnih (naravnih) okoliščinah v povezavi z dejavnostjo, povezano s tako (nevarno) razgledno točko, ko povečano nevarnost predstavlja delovanje več dejavnikov skupaj (vabilo obiskovalcem turističnega centra (in hotela) na razgledno točko, pot do razgledne točke, ki ni ustrezno zavarovana, zasneženost in gibanje po nepremičninah, ob katerih se nahaja prepad, kar vse skupaj izpostavlja obiskovalce povečani nevarnosti). A v takem primeru za povečano škodno nevarnost ne odgovarja lastnik nepremičnine. Ni namreč adekvatne vzročne povezave med povečano nevarnostjo in lastništvom nepremičnin, škodno nevarnost povzroči delovanje več dejavnikov (aktivni posegi v naravno danost, kot denimo vabilo na razgledno točko, izdelava poti do nje (brez ustreznega varovanja) ipd.). Za povečano škodno nevarnost je v takem primeru odgovoren tisti, ki se z dejavnostjo (z aktivnim ravnanjem) ukvarja (jo opravlja) oziroma je nevarnost povzročil.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072209
ZDen člen 72. ZPP člen 232, 294, 295.
poslovna skrivnost – varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - nadomestilo za izkoriščanje kamnoloma – rudno bogastvo
V medsebojnem razmerju pravdnih strank v civilni pravdi (in v razmerju pravdnih strank do sodišča) ni prostora za skrivanje lastnih poslovnih skrivnosti drugače kot s predlogom za izključitev javnosti od obravnavanja oziroma izvajanja dokazov (ter z nasprotovanjem vpogledu v spis tretjim osebam).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072213
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic – dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – trditveno breme - prevalitev trditvenega bremena – spor majhne vrednosti – ključ delitve stroškov – podpisi – pogodba o upravljanju
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo.
Dopolnilni sklep je samostojen sklep o delu zahtevka in se njegova vsebina lahko izpodbija le s pritožbo, vloženo zoper ta sklep, ne pa s pritožbo zoper sklep, ki odločitve o delu zahtevka ni vseboval. Pravnomočen postane le izrek sklepa, ne pa tudi njegova obrazložitev.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje – izvedba naroka – izdaja računa – pravica do plačila
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, določb pravdnega postopka ni kršilo.
Samo dejstvo, da tožeča stranka ni v pogodbeno določenem roku zahtevala plačila obratovalnih stroškov, še ne pomeni, da je to pravico izgubila.
V smislu temeljnega načela prepovedi zlorabe pravic je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka pri izterjavi terjatve do dolžnika na način, da je sama povzročila ustavitev postopka, ki je tekel zoper dolžnika, svojih pravic iz obligacijskega razmerja s toženo stranko ni izvrševala v skladu z njegovim namenom. V konkretnem primeru je izvrševala svoje pravice le z namenom dobiti vrnjeno vrednost odkupljene terjatve z dogovorjenimi pripadki, kot v primeru posojila.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
Sodna praksa je opozorila, da se lahko objektivni zastaralni rok izteče še preden je pričel teči subjektivni zastaralni rok. Vendar to ne pomeni, da nastanek škodnega dogodka in nastanek škode v vsakem primeru sovpadata. Nepremoženjske škode, ki je predmet obravnavanja, ne predstavlja poškodba, ampak je obsežena v telesnih bolečinah, nevšečnostih med zdravljenjem, strahu in trpljenju zaradi prikrajšanj, ki so posledica poškodb. Škoda, ki nastaja med kontinuiranim zdravljenjem, ne zapade z vsakim dnem telesnih bolečin ali strahu in vsako nevšečnostjo posebej, ampak gre za en(otn)o škodo, ki zapade s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali. Nasprotno stališče bi predstavljalo preveliko tveganje za oškodovance (največje prav v škodnih primerih, ki so povzročili dolgotrajno zdravljenje), odgovorna oseba pa je na drugi strani dovolj varovana s stališčem sodne prakse, da zastaralni rok za bodočo škodo prične teči s trenutkom, ko je gotovo, da bo ta nastala in jo torej že lahko uveljavlja (in ne šele z njenim nastankom).
Tožnik uveljavlja zmoto o učinku sodne poravnave oziroma o pravnih posledicah, ki pa nastanejo neodvisno od volje strank, že po samem zakonu. Takšna pravna zmota ni upoštevna.
Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna. Predmet presoje je (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja. V takem stanju električna vtičnica ni nevarna stvar.
Sodišče prve stopnje je ugovor toženih strank tako preverilo s priloženo dokazno listino in upoštevaje dejstvo, da tožeča stranka ni zanikala navedb toženih strank v zvezi s priloženim dokazom. Tožeča stranka ni niti zatrjevala, da ne pozna dejstev glede poplačila prevzemnikove terjatve, s čimer bi lahko preprečila učinek domneve priznanja (2. odstavek 214. člena ZPP). Posledično se sodišče prve stopnje povsem upravičeno ni vsebinsko opredeljevalo do listine, ki sta jo predložili tožeči stranki, ampak jo je ob pomanjkanju nasprotnih trditev pravilno štelo za resnično in jo vzelo za podlago odločitvi.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 10, 40, 49. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – zaznamba izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – načelo publicitete – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – dobra vera – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Prednost pred nevknjiženim lastnikom ima le tisti upnik, ki je hipoteko dobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
pogodbena cena - tržna cena - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena obogatitev - odsotnost pravne podlage
Ni pravilno uporabiti določb o neupravičeni obogatitvi, če se naknadno ugotovi, da je bila pogodbeno dogovorjena cena višja od tiste, ki jo je za nazaj kot tržno ceno navedel izvedenec. Velja namreč načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij (zgolj) s to omejitvijo, da ta ne smejo nasprotovati zakonu in morali.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0069088
ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667. ZIZ člen 2, 2/1, 24, 24/4.
samostojni podjetnik – statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – prehod terjatve ali obveznosti – vstop v postopek – univerzalno pravno nasledstvo – procesna legitimacija – nedovoljena pritožba
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe.
ZIZ ne predvideva, da bi lahko v postopek namesto prvotnega sam vstopil nov dolžnik, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0081805
ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. ZDR člen 137, 137/3, 137/9. ZPP člen 13.
predhodno vprašanje - sodba delovnega sodišča - ugotovitveni učinek - materialna pravnomočnost - refundacija nadomestila plače - nezmožnost za delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - premoženjski spor
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme niti ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Ugotovitveni učinek je bistvo materialne pravnomočnosti, ki pomeni, da odločba avtoritativno in dokončno odloča, kar je v konkretnem primeru prav.
Pri uveljavljanju zahtevkov delodajalcev za povrnitev izplačanih nadomestil (refundacijo) gre za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov. Zaradi izdanih odločb se narava zahtevka (in spora) zato ni spremenila (saj z njimi ni bilo odločeno o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-2.
dokazovanje - izvedenec - nagrada izvedenca - pisni izvid in mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Za dopolnitev
izvedenskega
mnenja gre takrat, ko izvedenec izdela dopolnilni izvid in mnenje oziroma cenitev na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
V skladu z določbo tretjega odstavka 643. člena OZ bi morala tožeča stranka, ko je ugotovila, da dogovorjeno plačilo na podlagi izračuna ne zadošča, ker se je med delom izkazalo, da je prekoračitev neogibna, o tem obvestiti naročnika (kar je tudi storila), vendar bi morala svoje delo opraviti do konca, ne pa enostransko odstopiti od izvedbe. Šele v primeru, da bi delo izvedla v celoti, bi bila upravičena na podlagi citirane določbe OZ od tožene stranke zahtevati višje plačilo.