Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (1994) člen 2, 2/2-1. ZOR člen 277, 277/1.
vojaška pokojnina - akontacija - zamudne obresti
Ni pravne in dejanske podlage za pritožbeno stališče tožnika, po katerem naj bi bil toženec v zamudi in tožnik upravičen do zakonitih zamudnih obresti od posameznih zneskov akontacij zato, ker je vložil zahtevek pri tožencu 17.2.1992 in naj bi bil ta dolžan o njem odločiti v roku 60 dni in sicer tako, da bi moral zahtevku ugoditi, kar naj bi po pritožbenem stališču izhajalo direktno iz odločitve prvostopnega sodišča o razveljavitvi toženčevih zavrnilnih odločb z dne 7.4.1993 in 14.6.1993 ter v primernem času, torej do 30.4.1992 izplačati tožniku do tedaj zapadle zneske akontacij. Enako tudi ne, da naj bi toženec za priznane zneske akontacij za čas od 1.5.1992 dalje prihajal v zamudo vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za znesek akontacije za ta mesec, pri čemer se pritožba sklicuje na Sklepa o dnevih izplačevanja denarnih dajatev (Ur. list RS, št. 41/90 in št. 6/93). Za odločitev o tem delu zahtevka je bistveno vprašanje, ali je toženec prišel v zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da še ni prišel v zamudo, saj je dajatveni naslov določen in dajatev znana šele v sodnem postopku in določena s prvostopno sodbo, s katero je tožencu naložena izpolnitvena obveznost. Pravilno je torej uporabilo določbo 1. odstavka 277. člena ZOR.
Delavec ni upravičen do takojšnjega plačila razlike v odpravnini za trajne presežke, če je z delodajalcem sklenil veljaven dogovor o odlogu plačila ter o izplačilu razlike zneska, določenega v DEM, v tolarski protivrednosti na dan plačila brez zamudnih obresti.
ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZTPDR člen 15, 15.
plačilo odpravnine - delovna doba pri delodajalcu - prevzem delavca
V vseh primerih prevzema delavcev na delo k drugemu delodajalcu zaradi istočasnega prenosa celotne dejavnosti in sredstev zaključenega dela delovnega procesa, v katerem so dotlej prevzeti delavci delali, tako da bi ostali brez zaposlitve, če se ne bi prehodu k drugemu delodajalcu podredili, delavci z vidika kontinuitete delovne dobe ne smejo biti oškodovani, saj za takšen prehod k drugemu delodajalcu sami niso mogli vplivati in pri novem delodajalcu v bistvu nadaljujejo z dotedanjim delom, tako z vidika opravljanja dejavnosti, kot z vidika dela z dotedanjimi sredstvi.
Dogovorjeni znesek pogodbene kazni varuje morebitno pogodbenikovo odškodninsko terjatev zaradi kršitve pogodbe, v delu, v katerem to terjatev presega, pa varuje zgolj pogodbeno disciplino. Sodišče lahko na ugovor dolžnika pogodbeno kazen zniža, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta nesorazmerno visoka (274. čl. ZOR), pri čemer se upošteva razlog določitve pogodbene kazni (271. čl. ZOR). Kot kriterij za določitev višine pogodbene kazni pa se lahko upošteva tudi stopnja krivde za neizpolnitev pogodbenih določil.
Splošno pravilo o napovedi izpodbijanja sklepa skupščine, ki se nanaša na delničarja, ki je bil navzoč na skupščini d.d. velja tudi za poseben primer izpodbijanja sklepa skupščine o delitvi dobička.
Pri odmeri nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja se upoštevajo le izrecno izkazani ali nesporni dokazi tožnika, ki jih je ustvaril zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz drugih naslovov oz. pri drugih delodajalcih. Ti dohodki morajo biti izrecno izkazani.
ZPIZ člen 105, 116, 105, 116. ZTPDR člen 34, 34/2, 34, 34/2.
prenehanje delovnega razmerja - mirovanje pravic - poklicna rehabilitacija - vrnitev na delo
V položaju, ko tožnik poklicne rehabilitacije ni uspešno dokončal, istočasno pa pogodba o napotitvi na poklicno rehabilitacijo ni bila izrecno odpovedana in se za neuspeh niso ugotavljali krivdni razlogi na strani tožnika, pritožbeno sodišče šteje, da je bilo razmerje, ki ga je urejala pogodbo o poklicni rehabilitaciji, zaključeno z ugotovitvijo pristojne službe ZPIZ, da tožnik poklicne rehabilitacije ni uspešno končal in z napotitvijo tožnika na delo k toženi stranki.
Sodišče ni dolžno samo iskati strankinega naslova, temveč ta dolžnost bremeni stranko, sodišče pa ji pomaga le, če stranka sama ne more izvedeti za naslov tistega, kateremu naj se izroči pisanje.
ZIP člen 38, 38/2, 50, 50/1-8, 53, 55a, 55a/3, 38, 38/2, 50, 50/1-8, 53, 55a, 55a/3.
sklep o izvršbi - razlogi za ugovor
Ker je dolžnik terjatev plačal po prejemu sklepa o izvršbi, pomeni, da je ugovarjal le zoper njegov izvršitveni del, ne pa tudi del, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev (38. člen ZIP). Dolžnikov ugovor pa smiselno predstavlja ugovorni razlog iz 8. točke 50. člena ZIP, ki preprečuje izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00360
ZST člen 6, 29, 6, 29. Sodni red člen 123, 127, 354, 370, 123, 127, 354, 370.
plačilo predujma - sodni izvršitelj
Niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti Zakon o izvršilnem postopku (ZIP) ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za pravdne ali izvršilne stroške, dokazila o tem poslati sodišču. Po 370. členu Sodnega reda mora sodna oseba v računovodstvu pisno obvestiti sodnika, ki vodi postopek, na odprte postavke sodnih pologov.
ZD člen 12, 79, 79/3, 123, 12, 79, 79/3, 123. ZDen člen 74, 74/2, 78, 78/2, 83.
prehod zapuščine na dediče - denacionalizacija
ZDEN ureja zapuščinski postopek za izvedbo denacionaliziranega premoženja v členih 74 do 83 in je specialni predpis glede na ZD. Ta se zato uporablja le, če ZDEN določenih vprašanj ne ureja (čl. 74/II). Tako je v primeru, ko zapuščinskega postopka po umrlem upravičencu še ni bilo, potrebno presojati prehod zapuščine na dediče (pravno nasledstvo), na dan smrti zapustnika. Fideikomisarična substitucija (določitev dediča dediču) je dedna pravica (pravica do zapuščine, ki nastopi ob smrti prvega dediča), ki je bila na področju naše sedanje države ukinjena z Ustavo stare Jugoslavije iz leta 1921 in je sodna praksa po 2. svetovni vojni, niti s sprejetjem dedne zakonodaje, vse do danes ni priznavala.
Med 2. svetovno vojno ustanovljena in po okupatorskih predpisih priznana Fideikomisarična substitucija je ostala v veljavi, če je prizadeta stranka iz pravice po določilu iz 2. odst. 3 čl. Odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov (Ur.l. DFJ št.
4/45), v 3 letih od njegove uveljavitve ni sodno izpodbijala.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Priče izpovedujejo o dejstvih. V pritožbi mora biti navedeno, o katerih konkretnih dejstvih naj bi nove priče izpovedovale, če naj se šteje, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZUP člen 143, 143. ZOR člen 172, 172. URS člen 26, 26.
odškodninska odgovornost države - nezakonito delo upravnih organov - odgovornost pravne osebe
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa kot ene izmed nujnih predpostavk civilnega delikta ni mogoče preprosto enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila kasneje prvotna odločba upravnega organa spremenjena ali razveljavljena.
Vsaka kršitev določbe 143. člena ZUP ne more predstavljati civilnega delikta, če ravnanje delavcev upravnega organa ne kaže na njihovo namero, da se izigrajo neke z ustavo ali zakonom določene pravice stranke v postopku na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
ZDR člen 36c, 112, 112/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 12, 12/2.
prenehanje delovnega razmerja - nujni operativni razlogi - trajno presežni delavec - zaščitena kategorija delavcev - skladnost med kolektivno pogodbo in zakonom - prevzem na delo
Po uveljavitvi novele ZDR (Ur.l. RS št. 5/91) so postale določbe kolektivnih pogodb, kolikor so ščitile posamezne delavce že pred samo opredelitvijo za trajni presežek, nezakonite, oz. je bilo mogoče te določbe v smislu 112. čl. ZDR upoštevati le v tem smislu, da v kolektivni pogodbi zaščitenim kategorijam delavcev v primeru opredelitve za trajni presežek v smislu določb 36.c člena novele ZDR ne more prenehati delovno razmerje s posledico prehoda v odprto brezposelnost.
ZPP (1977) člen 423, 423/1-5, 423, 423/1-5. ZDR člen 103, 103.
obnova postopka - rok - subjektivni rok
Subjektivni roki za vložitev predloga za obnovo postopka iz 423. čl. ZPP so zakonski prekluzivni roki, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, tudi če gre za vprašanje pravočasne vložitve predloga za obnovo postopka pri delodajalcu.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Čeprav je že predlagatelj glede na svoj položaj vedel, da lastnina gozda ni razlog za prenehanje službe, je grožnje z izgubo službe občutil kot pritisk, zlasti glede na prejšnje slabe izkušnje.