ZPP (1977) člen 332, 332/1, 353, 353/2, 332, 332/1, 353, 353/2. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
sodba na podlagi izostanka - plačilo regresa in plače
Ker se sodba zaradi izostanka v skladu z 2. odst. 353. čl. ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbene trditve, da so bili pritožbeno osporavani zneski že plačani.
kršitev delovnih obveznosti - zastaralni rok - disciplinski postopek
Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka začne teči z dnem, ko se je zvedelo za kršitve delovnih obveznosti in storilca in ne šele z vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.
Če bi tožeča stranka že v času postopka pred sodiščem prve stopnje lahko predlagala izvedbo dokaza z izvedencem, sodišče po določilu 2. odst. 422. člena ZPP ne dovoli obnove postopka zaradi novih dejstev ali dokazov po 9. točki prvega odstavka 421. člena ZPP.
Po določbi 1. odst. 221. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka priznala pred sodiščem med pravdo. Ne zadostuje, da gre le za neprerekana (neugovarjana) dejstva.
Razpisnega pogoja "najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah" ni mogoče enačiti z delovnimi izkušnjami na delovnih mestih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Izpolnjevanje razpisnega pogoja aktivnega znanja nemškega ali angleškega jezika se dokazuje le s pismenim potrdilom pristojne organizacije. Komisija za izbiro direktorja ne more sama presoditi, če ta pogoj izpolnjujejo vsi kandidati, ki so predložili kakršnokoli potrdilo o učenju tujega jezika.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zaslišalo kot stranko le tožnico, v nenavzočnosti toženca, ki na to glavno obravnavo ni bil pravilno vabljen, ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 265. člena v zvezi z 268 čl. ZPP, kar ima pomen absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Po III. odstavku 35. člena ZIP (v zvezi s 244. členom ZIP) upniku ni treba v predlogu za izdajo začasne odredbe premične stvari natančneje označiti. Ker pa se je upnik odločil, da ne bo dokazoval nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve (I. odstavek 265. člen ZIP), ampak samo, da ne bo z začasno odredbo pretrpel nobene škode, bi upnik predmete, za katere naj se prepove pravni promet, moral opredeliti.
Takšne napake v sodbi, ki posega v meritorno odločitev o tožbenem zahtevku ni mogoče popraviti s sklepom o popravi po 342. členu ZPP. Spremenjena bi bila vsebina odločitve, ta pa je bistvena za stranke in njihovo pravico do pritožbe.
1. Kadar je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, sodišču začasne odredbe ni potrebno posebej obrazlagati (4. odst. 38. čl. ZIP v zv. z 244. čl. ZIP). 2. Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati, torej lahko upnik predlaga tudi izdajo začasne odredbe zoper poroka (3. odst. 1004. čl. ZOR).
ZDR člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZZT člen 13, 26, 13, 26. ZTPDR člen 8, 8/4, 8, 8/4.
pristojni organ - delavec tujec - prenehanje delovnega razmerja
V povezanih družbah bi pod določenimi pogoji lahko prišla do prenosa pooblastil za odločanje o pravicah delavcev na organe matične družbe, vendar mora biti tak prenos pooblastil ustrezno izkazan.
Glede reintegracije delavca tujca in priznavanja pravic iz delovnega razmerja mora sodišče upoštevati tudi določbe zakona o zaposlovanju tujcev.
Delodajalec ni dolžan pristati na delavčev samovoljen nastop koriščenja letnega dopusta in zato lahko zakonito opredeli takšno delavčevo odsotnost z dela za neupravičeno.
ZDR člen 103. ZPP (1977) člen 113, 149, 149/2, 282, 369, 369/2. ZTPRD člen 83, 83/2.
prenehanje delovnega razmerja - sklep o prenehanju delovnega razmerja - vročitev - sodno varstvo - procesne predpostavke - tožba - rok za vložitev tožbe
Ker je v primeru vložitve ugovora z osebno vročitvijo delodajalcu brez podpisa potrdila o prejemu, dokazno breme na strani tožnika, stopnja verjetnosti ni dovolj, da bi se lahko štelo, da je bil ugovor pravočasno vložen, niti glede vložitve ugovora ne pride v poštev načelo "v dvomu v korist delavca."
domneva alkoholiziranosti - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati
Tožeča stranka je domnevo o alkoholiziranosti dokazala z dejstvi iz kazenske sodbe. Sama kazenska sodba pa ni dokaz v civilnem postopku. Vzročno zvezo mora ugotoviti civilno sodišče.
Sredstva, ki so položena kot varščina za odlok izvršbe ne morejo biti predmet izvršbe in iz tega razloga je tudi brez pomena dejstvo, da je sodišče tekom postopka varščino dolžniku vrnilo.
ZPP (1977) člen 70, 70/1, 70/4, 70, 70/1, 70/4. ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2.
sporazum o krajevni pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
Tožnik lahko uveljavi izpolnitev sporazuma o krajevni pristojnosti le s priložitvijo listine o sporazumu - tožbi oziroma - predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ne pa šele s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, v katerega je prešel izvršilni postopek).
Republika Slovenija je delovala do dne 25.6.1991 še v sklopu SFRJ in je bila del njenega enotnega pravnega sistema, v katerem so se uporabljala za področje odškodninskega prava določila Zakona o obligacijskih razmerjih -ZOR. V primeru, če se je škodni dogodek pripetil pred 25.6.1991 in je tudi pravdni postopek stekel pred osamosvojitvijo Slovenije, ni pa se še zaključil, se uporabi pravo, ki je veljalo v času nastanka škodnega dogodka. Zaradi državotvornih sprememb, ki so povzročile, da je obravnavano razmerje dobilo obeležje spora z mednarodnim elementom, se ne more uporabiti v škodo stranke, zgolj ob slučajnem dejstvu, ker ni prišlo do rešitve spora do 25.6.1991.
ZPP (1977) člen 496a, 496a. ZOR člen 109, 110, 109, 110. ZM člen 1, 107, 110, 1, 107, 110.
ničnost - nova dejstva - gospodarski spor - uveljavljanje ničnosti pogodbe
Po 110. členu ZOR pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, kar pomeni, da s potekom časa ali prenehanjem vzroka ničnosti, nična pogodba ne postane veljavna. Vendar lahko zaradi nedopustnosti uveljavljanja novih dejstev in dokazov v pritožbah v gospodarskih sporih po 496a. členu ZPP pritožbeno sodišče ničnost presoja le na podlagi izjav in dokazov v prvostopnem postopku, le-ti pa v ničemer ne kažejo na ničnost pravnih poslov med pravdnimi strankami.
Dejstvo, da na menici ni podpisa trasata, ni pomembno, saj njegov podpis ni potreben in ga ne zahtevata niti 1. člen niti 107. člen Zakona o menici. Trasat je namreč tisti ki menico sprejme in jo ob sprejemu podpiše (akceptira), s tem pa postane akceptant in glavni menični zavezanec.
ZOR člen 188, 189, 200, 203, 1106, 188, 189, 200, 203, 1106.
uporaba določb ZOR - povrnitev gmotne škode - povrnitev negmotne škode - denarna renta
Člen 1106 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR napotuje na uporabo citiranega zakona le za tista obligacijska razmerja, ki so nastala po njegovi uveljavitvi. Vendar okoliščina, da se je škodni dogodek, iz katerega izvira sedaj vtoževana škoda, pripetil pred uveljavitvijo ZOR, ne izključuje njegove uporabe, če je škoda kot posledica tega škodnega dogodka nastala po uveljavitvi ZOR.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (1994) člen 2, 2/2-1. ZOR člen 277, 277/1.
vojaška pokojnina - akontacija - zamudne obresti
Ni pravne in dejanske podlage za pritožbeno stališče tožnika, po katerem naj bi bil toženec v zamudi in tožnik upravičen do zakonitih zamudnih obresti od posameznih zneskov akontacij zato, ker je vložil zahtevek pri tožencu 17.2.1992 in naj bi bil ta dolžan o njem odločiti v roku 60 dni in sicer tako, da bi moral zahtevku ugoditi, kar naj bi po pritožbenem stališču izhajalo direktno iz odločitve prvostopnega sodišča o razveljavitvi toženčevih zavrnilnih odločb z dne 7.4.1993 in 14.6.1993 ter v primernem času, torej do 30.4.1992 izplačati tožniku do tedaj zapadle zneske akontacij. Enako tudi ne, da naj bi toženec za priznane zneske akontacij za čas od 1.5.1992 dalje prihajal v zamudo vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za znesek akontacije za ta mesec, pri čemer se pritožba sklicuje na Sklepa o dnevih izplačevanja denarnih dajatev (Ur. list RS, št. 41/90 in št. 6/93). Za odločitev o tem delu zahtevka je bistveno vprašanje, ali je toženec prišel v zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da še ni prišel v zamudo, saj je dajatveni naslov določen in dajatev znana šele v sodnem postopku in določena s prvostopno sodbo, s katero je tožencu naložena izpolnitvena obveznost. Pravilno je torej uporabilo določbo 1. odstavka 277. člena ZOR.