ZOR člen 185, 188, 188/1, 190, 185, 188, 188/1, 190. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - denarna renta - vzročna zveza - invalidnost
Renta, ki je bila tožniku prisojena zaradi nižje plače na drugem delovnem mestu, na katerega je bil razporejen kot invalid III. kategorije (vse v posledici nesreče pri delu), nima značaja plače in se zato ne všteva v pokojninsko osnovo, zaradi česar je delavec, ki je prejemal rento (zaradi prikrajšanja pri plači) prizadet pri višini invalidske pokojnine, za katere odmero se upošteva prav obdobje v katerem je tožnik prejemal tudi rento. V takšnem primeru upokojitev kot posledica bolezni (in ne nesreče pri delu) ne pretrga vzročne zveze med nesrečo pri delu in prikrajšanjem - gmotno škodo, ki še vedno nastaja.
pravnomočnost - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če tožeča stranka s tožbo zahteva vrnitev tistega, kar je toženi plačala na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, je treba tožbo zavreči, ker gre za zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno. Z zavrnitvijo tožbenega zahtevka je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 354. člena ZPP, na katero pri obravnavanju pritožbe tožeče stranke pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
ZPP (1977) člen 451, 451/4, 451, 451/4. ZIP člen 55, 55a, 55, 55a.
ugovor - umik ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Umika ugovora zoper zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče preklicati, ker je pravnomočnost izvršilnega sklepa nastopila po zakonu in ni več v dispoziciji strank.
ZOR člen 178, 178/1, 192, 192/1, 178, 178/1, 192, 192/1.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost
Nevarno situacijo je v celoti povzročil zavarovanec tožene stranke.
Če oškodovanec ne ravna optimalno, ravna pa v nezakrivljeni prometni situaciji kot povprečen voznik, ne more biti soodgovoren. Nesmotrno ravnanje in napačna reakcija, ko gre za preprečitev nezgode, ni podlaga za deljeno odgovornost.
ZPSPP člen 22, 22. ZOR člen 266, 266/4, 266, 266/4.
pravica do povračila škode - obseg odškodnine - podnajemna pogodba
Po ZPSPP sicer tožnica kot najemodajalka po predčasni vrnitvi poslovnega prostora res ni bila dolžna sprejeti drugega najemnika, vendar pa je bila dolžna zmanjšati svojo poslovno škodo in zato ukrepati. Med temi ukrepi je tudi sprejem novega najemnika.
ZOR člen 125, 125/1, 126, 126/3, 348, 348/1, 352, 125, 125/1, 126, 126/3, 348, 348/1, 352.
prenovitev (novacija) - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Kadar dolžnik tudi v primernem naknadnem roku, ki mu ga je pustil upnik, ne izpolni pogodbene obveznosti, je pogodba razvezana po samem zakonu, zato ni potrebno uveljavljati tožbenega zahtevka na razvezo pogodbe, ampak ima upnik dajatveni zahtevek, ki je posledica razveze pogodbe. Če je prejšnja obveznost prenehala s prenovitvijo pogodbe, potem z razvezo pogodbe o prenovitvi ostane še naprej v veljavi in ima torej upnik zahtevek na izpolnitev prvotne obveznosti.
Uvedba postopka po členu 262/2 ZIP pomeni atrakcijo ne -le krajevne pristojnosti, temveč tudi stvarne pristojnosti, ki je sicer določena v zakonu o sodiščih. Pojem "uvedba postopka" iz 262. člena ZIP se navezuje na začetek pravdnega postopka kot ga določa 185. člen ZPP - ne pa na obstoj pravde iz 194. člena ZPP.
Stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika nima zakonskega pooblastila za izdajanje sklepov in odredb - te sodne odločbe lahko izdajata le stečajni senat in njegov predsednik. Delovno razmerje pri stečajnem dolžniku je stečajni upnici prenehalo po samem zakonu in stečajni upravitelj o tej pravni posledici obvesti organ za zaposlovanje - 106/II. člen ZPPSL in delavce, ne izdaja pa sklepov in zoper tako obvestilo delavci tudi nimajo posebnega pravnega sredstva.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 489, 489/1, 496a, 496a/1, 352, 352/1, 489, 489/1, 496a, 496a/1. ZIP člen 244, 265, 265/1, 267, 267/2, 244, 265, 265/1, 267, 267/2.
začasna odredba - pritožbena novota - gospodarski spor
Pritožbene novote se v postopku zavarovanja lahko uveljavljajo toliko časa kot v izvršilnem oz. pravdnem postopku. Če gre za subjekta redne pravde, se lahko uveljavljajo tudi v pritožbi. Če pa gre za subjekta gospodarskega spora, se lahko uveljavljajo samo do konca postopka na prvi stopnji (tj. do izdaje sklepa sodišča prve stopnje, ki se izpodbija s pritožbo).
ZGD člen 359, 578, 580/1, 585, 359, 578, 580/1, 585.
delniška družba - ničnost
ZGD določa v 1. odst. 578. člena kot splošno pravilo, da se z dnem njegove uveljavitve preneha uporabljati Zakon o podjetjih, v 2. odst.
istega člena pa določa izjemo, ki velja le za družbena podjetja in javna podjetja v družbeni lastnini ter za podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini. Ker mešano podjetje (tožena stranka) ni zajeto z določbo 2. odst. 578. člena ZGD, se zanj določbe ZP od uveljavitve ZGD dalje ne uporabljajo več.
Tožnik ki je vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik (imetnik pravice uporabe) ni upravičen zahtevati zaznambe spora, v katerem zahteva od toženca izročitev nepremičnine.
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 187, 187/2. ZD člen 210, 210.
napotitev na pravdo - ugotovitvena tožba - pravni interes
Kadar zapuščinski sodnik napoti stranko na pravdo, ker so v zapuščinskem postopku med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna dedna pravica, stranka pa tožbe ne vloži v skladu z napotitvenim sklepom, mora pravdno sodišče po uradni dolžnosti presoditi ali je podan pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe.
Posebne gradbene uzance uzanca 116, 118. ZOR člen 1089, 1089/1.
gradbena pogodbe - končni obračun del - pogodba o poravnavi - uzance
Dokončni obračun med strankama gradbene pogodbe ima naravo pogodbe o poravnavi in se naročnik del plačilu z njim določenega zneska ne more upreti z ugovorom, da glede na osnovno pogodbo tega ni dolžan plačati, izvajalec pa ne more zahtevati plačila večjega zneska (razen če je izrecno dogovorjeno, da določene obveznosti z dokončnim obračunom niso zajete). Klavzula v pogodbi, da obveznost plačila naročnika zapade "v 8 dneh po prejemu nakazila s strani investitorja" ne pomeni, da je izvajalec prevzel riziko neplačila investitorja naročniku niti da je s tem zapadlost odložena za nedoločen čas, ampak le odložitev plačila upoštevaje normalen tek stvari.
ZIP člen 20, 20/1, 232, 232/1, 232/5, 20, 20/1, 232, 232/1, 232/5.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - nadomestilo plače
Ker v odločbi sodišča združenega dela prikrajšanje ni niti določeno, niti določljivo, odločba ni primeren izvršilni naslov za izterjavo nadomestil osebnih dohodkov delavca za obdobje do pravnomočnosti odločbe. Ker pa upnik hkrati zahteva tudi vrnitev na delo, lahko za obdobje po pravnomočnosti odločbe za čas, dokler ni vrnjen na delo, zahteva odmero nadomestila osebnega dohodka.
Dogovor o valutni obveznosti je potrebno upoštevati tudi pri vračanju prejetega v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe. To pomeni, da kondicijski zahtevek obsega tolarsko protivrednost prejetega glede na tečaj izbrane valute na dan plačila (vrnitve). V odnosu do 214. člena ZOR je 5. odstavek 132. člena ZOR lex specialis. Kadar gre za vzajemne terjatve iz istega pravnega razmerja, tožena stranka ni dolžna zaradi ugotovitve svoje terjatve formalno uveljavljati pobotnega ugovora, ampak zadostuje, da je v tem delu prerekala tožbeni zahtevek tožeče stranke.
zapuščinski postopek - ukrepi za zavarovanje zapuščine - zavarovanje nedenarne terjatve - skrbnik za poseben primer
Zapuščinsko sodišče odreja ukrep za zavarovanje zapuščine ves čas postopka. Pri tem uporablja določbe ZIP o začasnih odredbah. Začasni skrbnik za posebne primere ne more izkoriščati zapuščine v lasten interes, ampak lahko upravlja zapuščino v korist vseh sodedičev.
denarna odškodnina - duševne bolečine ob smrti bližnjega
Praviloma se šteje, da je trajnejša življenjska skupnost med bratoma prekinjena, če se eden odseli in si ustvari novo življenjsko skupnost. To pravilo pa ni absolutno veljavno. Takšna skupnost med bratoma v izjemnih okoliščinah kljub odselitvi enega od bratov lahko še vedno obstoja.
ZLPP člen 48, 48/1, 48/2, 48.a, 48.a-6, 48.a-10, 48.b, 48.c.. URS člen 155.
lastninsko preoblikovanje podjetij - oškodovanje družbene lastnine - retroaktivnost zakona
Revizijski postopek pa Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. RS štev. 55/92, 7/93 in 31/93, v nadaljevanju ZLPP) je namenjen reviziji lastninskega preoblikovanja in ga je mogoče opraviti glede na situacije določene v 1. odst. 48. člena ZLPP. V 2.odst. tega zakonskega določila pa so navedeni primeri, ko lahko predlagatelji ocenijo, da obstoji utemeljen sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine. V takih primerih revizijski organ opravi postopek revizije, to pomeni, da navedeni primeri še ne pomenijo, da je tudi dejansko prišlo do oškodovanja družbene lastnine. To mora tožeča stranka šele dokazati v pravdi.