Obdolženec se svoji kazenski odgovornosti izogniti ne more s sklicevanjem na protipredpisanost oškodovančeve vožnje, ki naj bi se kazala v njegovi prehitri vožnji, prekratki varnostni razdalji in nepravilni reakciji (naglo zaviranje, ki je povzročilo zanašanje njegovega vozila na obdolženčev vozni pas kjer je prišlo do trčenja) na nastalo nevarno situacijo, ki jo je obdolženec sam povzročil s svojim prehitevanjem v ovinku kjer sta pasova ločena z neprekinjeno sredinsko črto. Prispevek oškodovanca k posledicam prometne nezgode se torej upošteva le pri izbiri in odmeri kazenske sankcije kot olajševalna okoliščina za obdolženca.
dedovanje - oporoka - neveljavnost oporoke - zmota v nagibu
Če je oporočitelj oporočno razpolagal v korist oporočnih dedičev samo zato, da bi si z njihove strani zagotovil dosmrtno oskrbo, pa se ta nagib ni začel uresničevati, je lahko podana zmota v nagibu. Ugotoviti je treba zanesljivo, ali so oporočitelja vodili še kakšni drugi nagibi. Zadostuje že zmota glede samo enega, toda odločilnega nagiba za oporočno razpolaganje.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - listine, ki jih je potrebno izločiti iz spisov
Uradni zaznamki organov za notranje zadeve, ki ne vsebujejo nobenih izpovedb obdolženca, prič ali izvedencev, temveč le podatke o tem kdaj in kje so bili obdolženci prejeti, ne spadajo med listine, ki jih je v skladu s 83. čl. ZKP potrebno izločiti iz spisov.
nedopustnost izvršbe - premoženjska razmerja med zakonci - obveznost za tekoče potrebe družine - odgovornost zakoncev
Če je posojilo najel en zakonec in je bilo posojilo porabljeno za tekoče potrebe družine, potem za tak dolg odgovarjata oba zakonca s posebnim in s skupnim premoženjem. Če je zarubljeni osebni avto last le enega zakonca, potem ni mogoče izreči izvršbo nad tem avtom za nedopustno. Za katere potrebe je bil porabljen dolg in kakšne je premoženjski status osebnega avta, pa sta dejanski vprašanji.
ZTLR člen 37, 37/1, 37/2, 43, 37, 37/1, 37/2, 43. ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187, 187/1.
solastnina - lastninska tožba
Ker en solastnik proti drugemu solastniku ni dokazal, da je izključni lastnik predmetov, je bilo njegov zahtevek za vrnitev predmeta treba zavrniti. Generični predmeti ne morejo biti predmet lastninskopravnega zahtevka.
ZTVCP člen 50, 50/4, 65, 65/1, 50, 50/4, 65, 65/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec, ki je zapeljal v križišče na prednostno cesto in zavijal v levo prav z ničemer ni prispeval k nastanku nevarnega položaja na vozišču.Tega je ustvaril oškodovanec s svojo protipredpisano vožnjo s tem, da je v križišču samem prehiteval vozili pred seboj katerih voznika sta nakazala, da bosta zavila v desno, ter v sredini križišča s prednjim levim delom vozila zadel v prednji bočni levi del obdolženčevega vozila.
služnostna pravica - vzdrževanje služnostne poti za normalno izvrševanje služnosti - dogovor o vzdrževanju služnostne poti - restriktivno izvrševanje služnosti
Če so stranke služnostnega razmerja sklenile dogovor o načinu vzdrževanja služnosti, potem je treba ravnati po dogovoru. Če takega dogovora ni, mora sodišče ugotoviti, kakšna so tista nujna vzdrževalna dela, ki na eni strani še omogočajo normalno uporabo služnostne poti in na drugi strani predstavljajo najmanjše breme za služno stvar. Ali je položitev betonskih plošč in zgraditev stopnic nujna, je dejansko vprašanje.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - dolžnost prodaje - pisna privolitev ožjemu družinskemu članu
Pisno privolitev za prodajo stanovanja ožjemu družinskemu članu nadomesti lahko skupna tožba dveh potencialnih imetnikov stanovanjske pravice, čeprav nihče izmed njiju ni bil formalno določen za imetnika stanovanjske pravice, gotovo pa eden izpolnjuje pogoje za imetništvo.
Taka skupna tožba z zahtevkom za prodajo stanovanja pomeni konkludenten sporazum za skupen nakup stanovanja.
Uporaba javnega dobra je podvržena predpisom upravnega prava. Na javnem dobru ni mogoče pridobiti pravic civilnega prava in jih zato tudi pred sodiščem ni mogoče uveljaviti.
ZIP člen 36, 36/3, 63, 63/1, 63/1-7, 63/2, 36, 36/3, 63, 63/1, 63/1-7, 63/2.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - odlog izvršbe
Potrdilo o izvršljivosti oz. pravnomočnosti lahko razveljavi samo tisto sodišče, ki ga je izdalo. To pomeni, da izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati utemeljenosti potrdila o izvršljivosti oz. pravnomočnosti, ki je bilo izdano v mandatnem postopku (kot posebni obliki pravdnega postopka). Razveljavitev neutemeljenega potrdila bi lahko namreč izreklo le pravdno sodišče. Zakonski razlog za odlog izvršbe je lahko tudi vložitev predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti oz. pravnomočnosti. Vendar pa vložitev predloga sama po sebi še ne zadostuje za odlog izvršbe, saj mora sodišče oceniti, kolikšna je verjetnost, da bi lahko dolžnik s predlogom uspel. Sodišče mora prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost predloga in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru (če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvršbe) bi izvršilno sodišče namreč moralo odložiti izvršbo, čeprav bi bil predlog očitno neutemeljen in vložen samo zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka. Sodišču pa je takšna (posebna) ocena prihranjena, če istočasno (in to meritorno) odloči o predlogu.
lastninsko preoblikovanje podjetij - podjetja z družbenim kapitalom - postopek revizije - pristojnosti Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo
ZLPP ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki (1. člen zakona). Podjetja z družbenim kapitalom so po določbi prvega odstavka 3. člena podjetja v družbeni lastnini, podjetja v mešani lastnini in sestavljene oblike podjetij, če imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital. Na podlagi iste določbe uporablja ZLPP v vseh svojih nadaljnjih določbah (ki sledijo 3. členu) besedo "podjetje" v zgoraj navedenem smislu.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da tožeča stranka ne sodi med podjetja, ki "imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital". Tako je sklepati med drugim iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka "nesporno pravna oseba, ki se po ZLPP ne bo preoblikovala". Takega zaključka tudi pritožba ne izpodbija.
Sporna odločba tožene stranke se opira na določbe 48.b in 48.c člena ZLPP. Obe določbi govorita o podjetju. Ko ZLPP v 48.b členu določa, kateremu podjetju revizijski organ z odločbo naloži ukrepe, določene z ZLPP, ki jih mora upoštevati tudi Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo pri odobritvi lastninskega preoblikovanja in za katero podjetje velja, da ne sme odpisati z odločbo Agencije ugotovljenih terjatev, nima v mislih katerokoli podjetje, ampak podjetje, kot je definirano v prvem odstavku 3. člena ZLPP. Tudi določbi tretjega in četrtega odstavka 48.b člena ZLPP jasno kažeta na to, da se odločba izda podjetju, ki se bo lastninsko preoblikovalo, saj sicer ne bi omenjali vloge Agencije in prepovedovali odpisa terjatev do izvedenega postopka lastninskega preoblikovanja. Enako velja za odločbo po 48.c členu ZLPP, s katero se naloži podjetju (tistemu iz prvega odstavka 3. člena ZLPP) ukrepe, s katerimi zagotovi pravilno izkazovanje višine družbenega kapitala.
Namen prehodnih in končnih določb ZLPP, med katere so umeščene tudi določbe o revizijskem postopku in o pristojnosti revizijskega organa za izdajo sporne odločbe, je pripraviti pogoje za lastninsko preoblikovanje po določbah ZLPP. Najpomembnejši pogoj je pravilno izkazovanje vrednosti družbenega kapitala, ki se ugotovi z otvoritveno bilanco (prvi odstavek 4. člena ZLPP). Prav zaradi tega, ker se vrednost kapitala, ki se lastnini, ugotovi z otvoritveno bilanco, so pomembna knjiženja, vendar ne knjiženja pri pravnih osebah, v katera je podjetje, ki se lastnini, vlagalo družbena sredstva, ampak knjiženja pri podjetju, ki se lastnini. Res je, da bi se morala knjiženja pri obeh pravnih osebah, če se upoštevajo pravila in standardi računovodske stroke, (praviloma) ujemati. Vendar pa drugačno, čeprav morda napačno knjiženje pri pravni osebi, v katero je vlagalo podjetje, ki se lastnini, na samo lastninjene v prav nobenem pogledu ne more vplivati. Vrednost družbenih sredstev, ki se upošteva pri spremembi podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja, je vrednost iz otvoritvene bilance podjetja, ki se lastnini, in ne pravne osebe, v katero je vlagalo družbena sredstva podjetje, ki se lastnini (drugi odstavek 17. člena ZLPP).
V zvezi s pritožbeno navedbo, da sicer ni mogoče odpraviti nastalega oškodovanja družbenega kapitala, če se ne (p)opravijo ustrezna knjiženja pri tožeči stranki, je potrebno dodati, da ta argument ni prepričljiv. Vlagatelji družbenih sredstev imajo vse možnosti, da z ustreznimi pravnimi postopki dosežejo varstvo svojih pravic, ki jih imajo kot delničarji. Vlagatelji družbenega kapitala so večinski delničarji tožeče stranke, zato imajo vse možnosti, da uveljavijo svojo voljo.
ZPP (1977) člen 186, 373, 373/4, 186, 373, 373/4. ZOR člen 200, 205, 200, 205.
deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - nevezanost na pravno podlago
Neprivezanost z varnostnim pasom in prisedenje k očitno vinjenemu vozniku pomeni prispevek k škodi.
Vidne brazgotine na obrazu so objektivni pogoj, duševno trpljenje zaradi spremenjene zmanjšanosti pa objektivni pogoj za obstoj razlogov za odmero odškodnine za psihične bolečine zaradi skaženosti.
Sodišče ni vezano na predlagano pravno podlago, zmotno uporabo materialnega prava prvega sodišča pa pritožbeno sodišče na podlagi čl. 373/IV ZPP, če je dejansko stanje potrebno in pravilno ugotovljeno, korigira.
Zakonita dedna pravica na podlagi izvenzakonske skupnosti po 2. odst.
10. čl. ZD gre osebi, ki je z zapustnikom živela v dalj časa trajajoči življenski skupnosti, ta pa mora imeti ali navzven vidne posebnosti zakonske skupnosti ali mora biti intenzivnejša kot katera koli druga skupnost (npr. gospodinjska skupnost).
ZPP (1977) člen 345, 345/1, 354, 354/2-4, 354/2-13, 345, 345/1, 354, 354/2-4, 354/2-13. ZIP člen 8, 8/1, 8/2, 187, 187/1, 187/2, 8, 8/1, 8/2, 187, 187/1, 187/2.
sklep o plačilu sodnih penalov - pravno sredstvo - sklep o izvršbi
O upnikovi zahtevi, naj dolžnik nedenarne obveznosti plača sodne penale, odloča sodišče v izvršilnem postopku, pri čemer mora svoj sklep obrazložiti. Zoper omenjeni sklep je dovoljena pritožba, o kateri odloča sodišče druge stopnje. Na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov pa lahko upnik predlaga izdajo sklepa o izvršbi, zoper katerega ima dolžnik pravico vložiti ugovor.