izvršba na nepremičnine - predmeti, izvzeti iz izvršbe
Lastninska pravica na poslovnem prostoru, v katerem dolžnica kot samostojna podjetnica opravlja dejavnost, ne sodi med pravice, ki bi bile po Zakonu o izvršilnem postopku izvzete iz izvršbe na nepremičnine.
Če družbena pogodba določa, da se njena vsebina lahko spremeni samo s soglasjem vseh družbenikov v pismeni obliki, sklepi o spremembi družbene pogodbe, ki niso sprejeti v takšni obliki, niso veljavni.
ZPP (1977) člen 172, 172. ZOR člen 154, 173, 174, 177, 200, 154, 173, 174, 177, 200. ZDSS člen 62, 62. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost organizacije - nesreča pri delu - temelj - oprostitev plačila sodne takse
Dejansko stanje še ni dovolj razčiščeno. Ugotoviti je potrebno, kdo je odredil način dela, pri katerem je prišlo do nesreče in kdo je bil odgovoren za varstvo pri delu. Po ugotovitvi teh dejstev, bo sodišče ocenilo ali je do nesreče pri delu s povečano nevarnostjo prišlo izključno po krivdi oškodovanca (ZOR člen 177/2) ali gre za deljeno odgovornost ZOR člen 177/3 ali pa je v celoti zanjo odgovorna delovna organizacija (ZOR člen 174). Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj je tožnik v oktobru 1994 prejemal pokojnino v višini 55.000,00 SIT in sodišču ni predložil dokaza, da je dolžan preživljati poleg sebe še koga, zato plačilo sodnih taks pred Delovnimi in socialnimi sodišči, ki so znižane za 70% ne predstavlja občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - preživnina za določen čas
Sodišče mora določno ugotoviti pogoje za preživnino, to pomeni, ali je zakonec nepreskrbljen, ker nima sredstev za življenje. Ugotoviti je treba hkrati, da ni sposoben za delo, ali pa se ne more zaposliti. Toda nadaljnji pogoj za preživnino je, da je drugi zakonec sploh zmožen plačevati preživnino. Pri preživnini za določen čas je treba ugotoviti potrebo, da se zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere. Obstoj teh subjektivnih in objektivnih okoliščin je pogoj za začasno preživnino.
ZSReg člen 29, 30, 35, 29, 30, 35. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 25, 38, 25, 38.
družba z omejeno odgovornostjo
Po Uredbi o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS 20/94) je predlogu za vpis prenehanja družbe po skrajšanem postopku potrebno priložiti tudi notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.
Za predlagatelja vpisa sprememb osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo, ki ob uveljavitvi Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l.
RS 30/93, 29/94, 82/94) - ZGD dne 10.7.1993 še ni obstojala, ne velja izjema iz 3.odst. 580. člena ZGD in mora pri povečanju vložka upoštevati 3. odst. 410. člena ZGD, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju.
Obtožni predlog ni moč zavreči kot nepopolno vlogo po 3.odst. 76.čl. ZKP v primeru, ko je dejstveni opis obdolžencu očitanih dejanj nespretno formuliran, še toliko sklepčen, da se ga da obravnavati, saj vsebuje vse formalne pogoje predpisane s 1.odst. 434.čl. ZKP.
Osnovni kapital je izražen v denarju, kar velja tako za denarne vložke kot tudi za stvarne vložke (ki so v poročilih o stvarnih vložkih ovrednoteni v denarju). Osnovni kapital je izražen v domači valuti, kar pomeni, da vložkov v veljavni valuti Republike Slovenije ni potrebno preračunavati, da pa je vložke v tuji valuti potrebno preračunati v domačo valuto. Osnovni kapital je izražen v nominalnem znesku, kar pomeni, da ga na podlagi računovodskih izkazov ni mogoče spreminjati. Revalorizacijski popravki se zato lahko izpeljejo le na paralelnih kontih, medtem ko se neposredni popravki z vpisom v sodni register lahko izpeljejo šele v primeru prevelikega odmika od prvotnih zneskov osnovnega kapitala. Vpisani osnovni kapital ostane nespremenjen ne glede na zvišanje ali znižanje dejanskega premoženja družbe in ne glede na spremembo njegove realne vrednosti, in sicer vse dotlej, dokler ne pride v skladu z zakonom in pogodbo o ustanovitvi (oz. družbeno pogodbo) do zvišanja (ali znižanja) osnovnega kapitala samega. Podlaga za povečanje osnovnega kapitala torej ne more biti zgolj sprememba vrednosti tuje valute.
V sistemu oficialnega vročanja se vročanje opravi preko organov vročanja. Eden od teh je tudi sodišče, ki lahko pisanje vroči neposredno na sodišču (preko tim. sodnega predala).
Pri vročanju je potrebno razlikovati med vročitvijo in izročitvijo.
Vročitev opravijo organi vročanja, in sicer adresatu ali naslovljencu.
Če vročitev ni opravljena osebi, ki ji je sodno pisanje potrebno vročiti, pri njej ne gre za adresata ali naslovljenca, ampak le za prejemnika, tj. za osebo, ki se ji je pisanje dejansko vročilo.
ZGD člen 409, 409/3, 450, 409, 409/3, 450. ZSReg člen 9, 9/2, 9, 9/2.
sprememba firme
Registrsko sodišče ob odločitvi o predlogu za vpis spremembe sedeža družbe ne sme po uradni dolžnosti vpisati spremembe firme, čeprav je zaradi spremembe sedeža subjekta vpisa jasno, da navedba imena kraja v njegovi firmi ne predstavlja več navedbe sedeža družbe, kot je to veljalo ob prvem vpisu družbe v sodni register.
bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe
Kršitev pravice do obrambe ni podana v primeru, ko je sodnik sprejel izvedeniško mnenje s katerim se zagovornik ne strinja, saj obramba ni predlagala neposrednega zaslišanja izvedenca oz. se je strinjala z branjem izvedenčevega pisanja.
Sodišče sodi na podlagi tistega dejanskega in pravne stanja, kot je bilo ugotovljeno na koncu glavne obravnave. Poznejše spremembe tega stanja, tudi če tožnik utesnjuje svoj zahtevek, pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZPP (1977) člen 489, 489a, 491, 489, 489a, 491. ZS člen 99, 101, 99, 101.
stvarna pristojnost - gospodarski spor
Po še veljavnem Zakonu o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 35/91) v sporih med domačimi osebami temeljijo pravila za gospodarski spor na personalnem kriteriju iz 489. člena, kavzalnem kriteriju iz 489a člena in mešanem kriteriju iz 491. člena. Kriteriji za določitev gospodarskega spora so taksativno našteti - torej jih ni dovoljeno širiti.
Ob nespornem dejstvu, da je bila tožeča stranka nad polovico skupne zavarovalne dobe zavarovana za ožji obseg pravic, ji je bila starostna pokojnina ob upoštevanju 20. čl. v zvezi z 19. čl. ZPIZ pravilno odmerjena od dejanske pokojninske osnove, izračunane na podlagi zavarovalnih osnov, od katerih je po lastni izbiri plačevala prispevke za zavarovanje. Ker pa je tako odmerjena pokojnina, čeprav v višini 85% od dejanske pokojninske osnove, nižja od najnižje pokojnine, zagotovljene z zakonom, jo je tožena stranka pravilno odmerila v višini 35% zakonsko določene najnižje pokojninske osnove, zaradi česar je tudi sodišče prve stopnje njen zahtevek za odmero višje pokojnine, utemeljeno zavrnilo.
ZPIZ člen 202, 202/1-2. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 135.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska doba - zavarovalna doba - dokazovanje s pričami
Na podlagi izpovedb zaslišanih prič ter tožnika kot stranke v postopku ni mogoč nedvoumen zaključek, da bi bila tožeča stranka od 1.7.1940 do 9.1.1943 na kmečkem gospodarstvu strica v takšnem pravnem razmerju, na podlagi katerega bi bila tedaj tudi socialno oz. pokojninsko in invalidsko zavarovana. Zato niso izpolnjeni pogoji po 135. členu TZPZ v zvezi z členom 202/1-2 ZPIZ, za priznanje zahtevane pokojninske dobe.
ZPIZ člen 293. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 20, 21. ZDR (1977) člen 82.
nova odmera invalidske pokojnine - vštetje plač - podaljšan delovni čas - nadurno delo - posebni delovni pogoj
Sodišče prve stopnje je glede na 82. čl. tedaj veljavnega ZDR pravilno zaključilo, da tožničinega dela v podaljšanem delovnem času ni mogoče šteti kot posebni delovni pogoj in zato tudi osebnega dohodka iz takšnega naslova ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo zaradi nove odmere invalidske pokojnine po 20. v zvezi s spremenjenim in dopolnjenim 21. členom statuta SPIZ.
uveljavljanje invalidske pokojnine pri zpiz - pogoj zadnje zavarovanje
Ob dejstvu, da tožeča stranka 29.3.1994, ko je bil vložen predlog za medicinsko izvedenstvo, ni bila zavarovanec tožene stranke, saj je bila od 7.9.1993 do 26.6.1994 zavarovana pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, niso izpolnjeni pogoji po 1. odst. 254. čl. ZPIZ, da bi lahko pravice iz invalidskega zavarovanja uveljavljale pri ZPIZ Slovenije, ker pri njem ni bila nazadnje zavarovana.
Ob dejstvu, da tožeča stranka 29.3.1994, ko je bil vložen predlog za medicinsko izvedenstvo, ni bila zavarovanec tožene stranke, saj je bila od 7.9.1993 do 26.6.1994 zavarovana pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, niso izpolnjeni pogoji po členu 254/1 ZPIZ, da bi lahko pravice iz invalidskega zavarovanja uveljavljale pri ZPIZ Slovenije, ker pri njem ni bila nazadnje zavarovana.
odškodninska odgovornost delavca - postopek ugotavljanja - postopek pred delovnim in socialnim sodiščem - pogoj
Ni podana procesna predpostavka za vložitev tožbe po 2. odst. 72. člena ZTPDR, s katero delodajalec od delavca zahteva odškodnino za škodo, ki jo je povzročil pri delu, če v organizaciji oz. pri delodajalcu ni bil izveden predhodni postopek ugotavljanja škode, višine škode in povzročitelja po 1. odst. 72. člena ZTPDR.
ZPP (1977) člen 250, 250. ZD člen 59, 59/1, 59, 59/1.
oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje - izvedenec
Kdor zatrjuje, da je bil oporočitelj takrat, ko je napravil oporoko nerazsoden, mora dokazati, da se oporočitelj bodisi ni zavedal svojih dejanj, bodisi da ni mogel ravnati v skladu z zavestjo o pomenu testiranja. Taka stanja zavesti ali volje pa je mogoče dokazati le s pomočjo izvedenca psihiatra.