stroški postopka - ustavitev postopka - izvensodna poravnava - začasno čakanje na delo
Za odločitev o stroških postopka v primeru ustavitve postopka ob umiku pritožbe zaradi izvensodne poravnave je potrebno smiselno uporabiti 1. odst. 158. čl. ZPP. Izjema od pravila, da je tožnik, ki umakne tožbo, dolžan nasprotni stranki povrniti stroške, izhaja iz predpostavke, da je toženec, ki je šele med sodnim postopkom izpolnil obveznost, pripoznal zahtevek.
Da obstojijo razlogi po 29. členu ZDR, da delo delavca začasno ni potrebno mora v postopku varstva pravic in pred sodiščem dokazati delodajalec. Ker delodajalec ni dokazal obstoja teh razlogov, je sodišče razveljavilo izpodbijane sklepe o začasnem čakanju na delo.
ZPP (1977) člen 216, 216/1, 216, 216/1. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
mirovanje postopka - napaka na vabilu za obravnavo
Sodišče prve stopnje je na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja napačno uporabilo določbe ZPP, ko je ugotovilo nastanek mirovanja postopka. Pritožbeno sodišče je zaradi napačne uporabe določb ZPP sklep o mirovanju postopka razveljavilo.
ZDR člen 35, 35/1, 36b, 36b/1, 35, 35/1, 36b, 36b/1.
trajno prenehanje potreb po delu - prenehanje delovnega razmerja
Če je toženka v programu razreševanja presežnih delavcev izhajala iz potreb na posameznih delovnih mestih, oz. iz ukinitve delovnih mest, po mnenju sodišča ni kršila načela enakopravnega obravnavanja delavcev, ki so primerljivi zlasti v okviru delovnega mesta, kot osnovnega organizacijskega nivoja.
Zakon o delovnih razmerjih zagotavlja pravico do odpravnine le trajno presežnim delavcem. Ker tožeči stranki delovno razmerje po prepričljivi ugotovitvi prvostopnega sodišča ni prenehalo iz tovrstnega razloga pač pa zaradi poteka delovnega dovoljenja in torej po 16. členu zakona o zaposlovanju tujcev, je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljeno zavrnilo, ker za priznanje zahtevane odpravnine ni pravne podlage oz. po 2. odstavku 36. f člena ZDR, niso izpolnjeni pogoji.
ZDR člen 30, 30/2-4, 100, 100/1-6, 30, 30/2-4, 100, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek - začasno čakanje na delo
Ker je tožnica z odhodom v Nemčijo kršila izrecna navodila o minimalnih obveznostih do tožene stranke v času začasnega čakanja na delo (da brez odobritve toženke ne sme za dalj časa zapuščati toženki znanega bivališča), jo zadenejo posledice nezmožnosti vročitve poziva na delo, ki so se kazale v njenih izostankih.
ZZZDR člen 64, 64/2, 64, 64/2. ZIP člen 16, 16/2-3, 16, 16/2-3. ZN člen 4, 129, 129/2-2, 4, 129, 129/2-2.
izvršilni naslov - notarski zapis - delitev skupnega premoženja
Ni izvršilni naslov tisti notarski zapis o sporazumu med zakoncema, ki nima v skladu s člena 4 Zakona o notariatu določbe o njegovi izvršljivosti.
Sporazum po členu 64/2 ZZZDR je sicer izvršilni naslov že po zakonski določbi, vendar pa mora biti overjen po sodniku. Tega določila zakon o notariatu ni spremenil (člen 129 ZN).
Ker tožeča stranka od 19.11.1992 ni imela odobrenega koriščenja letnega dopusta na način, kot je pri toženi stranki v praksi uveljavljen, je bila od tega dne dalje neopravičeno odsotna z dela več kot 5 delovnih dni. Samo število dni rednega letnega dopusta, ki še ni izkoriščen, na presojo upravičene odsotnosti v sporni zadevi ne more vplivati. Glede na to, da se je tožeča stranka po domnevno izkoriščenem dopustu vrnila na delo, pa ji lahko delovno razmerje zakonito preneha le po 5 točki namesto 6. točki 100. člena ZDR. Zato je bilo potrebno pritožbi v tem obsegu ugoditi in spremeniti izpodbijano sodbo zaradi pravilne uporabe materialnega prava.
ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. SZ člen 57, 117, 57, 117. ZSR člen 14, 15, 17, 14, 15, 17.
formalni obstoj zakonske zveze - odkup stanovanja - skupno premoženje
Tudi če je v času nakupa stanovanja zakonska zveza obstajala zgolj formalno, pravico do nakupa po določbah SZ pa je uveljavljal zakonec, ki je stanovanjsko pravico na spornem stanovanju pridobil tekom trajanja zakonske zveze, ko je življenjska skupnost zakoncev dejansko obstajala, je taka pogodba o nakupu stanovanja sklenjena v korist skupnega premoženja obeh zakoncev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00355
ZPP (1977) člen 63, 63. ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZS člen 101, 101/2, 101/2-3, 101/2-5, 101, 101/2, 101/2-3, 101/2-5.
pristojnost - stečaj - izvršba
Ko prvostopno sodišče skladno z določilom 55a člena ZIP razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe, mora v izreku sklepa odločiti tudi, katero sodišče je krajevno in stvarno pristojno skladno z 2.odst. 55.a člena ZIP. Stvarno pristojno za gospodarske spore in spore v zvezi s stečajem je po 3.in 5. točki 2.odst. 101. člena zakona o sodiščih - okrožno sodišče, za spore med stečajnim postopkom pa velja posebna krajevna pristojnost iz 63. člena ZPP.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - ugotovitev nedopustnosti izvršbe za določene predmete
Izvršilno sodišče ne more presojati ali je trditev tretjega dejansko ali materialnopravno utemeljena in zato en more samo odločiti o utemeljenosti ugovora tretjega v smislu 56. čl. ZIP. Zato mora tretjega napotiti na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7. ZIP člen 52, 52/1, 53, 52, 52/1, 53.
odgovor na ugovor - sklep o ugovoru - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje upniku ni vročilo dolžnikovega ugovora, pač pa je odločilo takoj po prejemu ugovora. S tem je bila upniku odvzeta možnost obravnavanja ugovora, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, v zv. s 14. čl. ZIP, zaradi česar je bilo treba že po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Zakon o zemljiški knjigi v 69. členu jasno določa , da naloži sodišče predlagatelju ali tistemu, za katerega naj bi se pravica vpisala, da v določenem roku predloži listine na podlagi katerih bo vpis možen, če vpis po zemljiškoknjižnem stanju ni možen. Šele če se temu pozivu ne ugodi torej, da se takšnih listin v določenem roku ne predloži ali če tudi na podlagi predloženih listin vpis ni možen, izda sodišče sklep s katerim predlog za vpis zavrne (drugi odstavek 69. člena ZZK).
Dne 1.3.1992 je začel veljati ZZVZZ, ki je v 45. členu določil, da se sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavljajo s prispevki, ki jih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi. Zavod za zdravstveno zavarovanje je pravna oseba po II. odstavku 4. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS št. 12/91 in 8/96), njegove organizacijske enote, ki jih oblikuje na podlagi IV. odstavka 69. člena ZZVZZ, pa niso pravne osebe, zato po 77. členu ZPP ne morejo biti pravdne stranke.
Stečajni senat ni pristojen za izbiro kupca po prodaji z zbiranjem ponudb, ker je ta naloga zaupana stečajnemu upravitelju, neizbrani ponudnik pa lahko odločitev o kupcu izpodbija v rednem pravdnem postopku. Pristojnosti stečajnega senata pri vnovčevanju dolžnikovega premoženja so le, da odloči ali se bo stečajni dolžnik prodal kot pravna oseba ali pa se bo prodajalo samo njegovo premoženje (146. člen ZPPSL), da odredi način prodaje (149. člen ZPPSL) in določi najnižjo ceno ter ostale prodajne pogoje (152. člen ZPPSL). Pri prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe pa stečajni senat odredi še izročitev kupcu (147. člen ZPPSL), medtem ko je za izvedbo sklepov zadolžen stečajni upravitelj, ki dela po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata.
Stečajni upravitelj je tisti, ki ugotovi najboljšega ponudnika in ki po zaključenem postopku za zbiranje ponudb sklene v imenu stečajnega dolžnika pogodbo s ponudnikom, ki je ponudil najvišjo ceno oz. druge najugodnejše pogoje (IV. odstavek 154. člena ZPPSL).
Tožena bančna organizacija je bila opravičena do sprejema internih pravil o izdajanju čekovnih blanketov in o evidenci le teh ter bi morala tožnica, kot delavka tožene stranke, ta pravila pri svojem delu upoštevati. S svojim delom je tožnica podrla zaupanje v bančne delavce, na katerem v veliki meri temelji bančno poslovanje.
Določila Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP niso samostojna pravna podlaga za postavitev tožbenih zahtevkov, zato mora družbeni pravobranilec zahtevek za odpravo oškodovanja družbene lastnine utemeljiti na splošnih pravilih. Če so zahtevki naperjeni zoper pogodbe, bodo to pravila ZOR, če gre za ugotavljanje ničnosti vpisa v sodni register, zakoni, ki vpis v register urejajo, če je to sklep skupščine delniške družbe o razporeditvi dobička in pravici do dividende, pa zakoni, ki urejajo delniško družbo in delnice.
Revizijsko poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je javna listina, zato se domnevajo kot resnična tista dejstva, ki jih je revizijski organ ugotovil (I. odstavek 230. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
ZOR člen 1003, 1003. ZIP člen 265, 265/2, 266, 266/2, 265, 265/2, 266, 266/2.
začasna odredba - zastavna pravica - neznatna škoda - subrogacija
Začasna odredba je šibka oblika zavarovanja terjatve, naravnana izključno na to, da se obstoječe stanje ne spremeni na škodo upnika in mu tudi ne ustvari zastavne pravice na premoženju, na katerega meri prepoved.
Po 1003. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.