ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZPIZ člen 30, 30/2, 30, 30/2.
invalidnost - poškodba pri delu
V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti, kdaj je tožeča stranka zapustila delovno mesto, kdaj natančno se je nesreča pripetila, kolikšna je razdalja od obratovalnice do kraja nezgode in kolikšen čas za vožnjo z osebnim vozilom je bil potreben, da bo nato lahko na takšni podlagi ugotovilo, ali je prišlo do poškodbe, katere posledica je invalidnost prve kategorijo in TO, na redni, torej najkrajši in nepretrgani poti z dela v smislu 2. odstavka 30. člena ZPIZ.
Zdravstveno stanje tožeče stranke in njena delovna zmožnost še nista popolnoma razčiščeni, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo v skladu s 1.odst. 370. člena ZPP razveljaviti.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (1992) člen 2, 2/1-2. Zakon o službi v oboroženih silah člen 399, 399/2.
pokojninsko zavarovanje - vojaška pokojnina - akontacija
Tožniku je bila odredba za prenehanje aktivne vojaške službe vročena že 25.6.1991. Zato gre po Zakonu o službi v oboroženih silah že od tedaj dalje za stanje razpolage. Dejstvo, da od 14.7.1991 dalje pa do razrešitve 31.12.1991 ni več opravljal aktivne vojaške službe, so potrdile tudi vse zaslišane priče. Zato je imelo prvostopno sodišče dovolj podlage za dokazno oceno, da je v pravno relevantnem obdobju od 19.7.1991 do 31.12.1991 izkazan status po 2. alinei 1. odst. 2. člena Odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin.
ZPIZ člen 269, 269/2, 298, 298/1, 269, 269/2, 298, 298/1.
starostna pokojnina - prevedba na zahtevo - razveljavitev dokončne odločbe po nadzorstveni pravici
Ni šteti, da je bila z dokončno odločbo toženca očitno kršena določba 298. člena ZPIZ, na podlagi katere je tožnik, upokojenec, uveljavil prevedbo oz. novo odmero starostne pokojnine od najvišje pokojninske osnove, veljavne od 1.4.1992 dalje, in zato tudi ni podlage za njeno razveljavitev po nadzorstveni pravici po določbi 269. člena ZPIZ.
Glede na namen in ostale določbe je zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnine iz republik nekdanje SFRJ, je ob ustrezni sistemski razlagi, mogoče pravilno uporabiti le tako, da poleg pogoja državljanstva RS in pogoja stalnega prebivališča RS mora biti izpolnjen še pogoj nakazovanja pokojnine preko tožene ZPIZ v RS. Ker tožeči stranki nosilec zavarovanja R Hrvaške vojaške pokojnine ne nakazuje v R Slovenijo, je sodišče prve stopnje zahtevek za priznanje pravice dodatka utemeljeno zavrnilo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - mandatna tožba - pravni interes - pravna oseba
S 1.7.1990 sta stopili v veljavo noveli pravdnega (ZPP) in izvršilnega (ZIP) postopka. Novela zakona o izvršilnem postopku je razširila možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine na vse listine, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje po novem tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini. Za izvršbo na podlagi verodostojne listine zadošča, da je na upniški (tožeči) strani pravna oseba.
Prvostopno sodišče ne bi smelo upoštevati arbitražnega dogovora, ker se je spustilo v obravnavanje zadeve, tožeča stranka pa ni temu ugovarjala. Po določilu 473. člena ZPP lahko toženec uveljavi tak ugovor najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.
Z izpolnitvijo bianko izročenega akceptnega naloga na znesek, ki po višini in po izvoru ni v povezan z pogodbenim razmerjem, za katero je bil izročen akceptni nalog, tožena stranka tega akceptnega naloga ne more uporabiti za zavarovanje dolga iz druge pogodbe in ga mora vrniti tožeči stranki.
Kolektivna pogodba za negospodarstvo (18/91) člen 42. Kolektivna pogodba zdravstva, socialnega skrbstva člen 94.
stroški prevoza na delo in z dela
Razdalja 2,3 km od doma do službe ni tako kratka razdalja, da bi jo šteli za pot, ki se običajno prehodi peš, zato je tožnica upravičena do povračila stroškov za prevoz na delo po 2. točki 42. člena KP za negospodarstvo (18/91) ter 94. čl. KP za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije.
družba z omejeno odgovornostjo - družbena pogodba - sklep - ničnost - izpodbojnost
Soglasje družbenikov je potrebno za spremembo družbene pogodbe samo takrat, ko se z njimi povečujejo njihove obveznosti do družbe, kar pa se ne zgodi že z vsako tako spremembo, s katero se poslabša položaj enega v primerjavi s položajem drugega družbenika v družbi. ZGD v 440. členu predpisuje le minimum pravic družbenikov glede števila glasov, ki jih imajo na skupščini, izjeme pa prepušča ureditvi v družbeni pogodbi.
Če je predsednik senata brez sodelovanja članov senata ob predhodnem glasovanju 2:1 naknadno ugotavljal, da se ob spremembi njegovega stališča izide drugačna odločitev in je potem izdal in razglasil takšno drugačno sodbo, naknadno izdana in razglašena sodba ni bila izdana s strani senata, pred katerim je bila obravnava zaključena.
ZOR člen 279, 279/1, 279/1, 400, 400/1, 400/3, 279, 279/1, 279/1, 400, 400/1, 400/3.
obrestne obresti
V ZOR-u je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti. Izjema od tega splošnega načela velja le za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva vložitve zahtevka pri sodišču za njihovo plačilo (t. im. procesne obresti) in za pogodbeno dogovorjene obresti iz kreditnega poslovanja bank in drugih bančnih organizacij. Procesne obresti so bile v obravnavanem primeru upnici priznane, za upoštevanje druge izjeme pa ni podlage.
Ker so pravice za čas pravnomočno odrejenega suspenza v končni fazi lahko odvisne tudi od končnega izida disciplinskega postopka, v posledici uvedbe katerega je bila tožnica suspendirana, ima tožnica pravovarstveni interes za presojo zakonitosti disciplinske odločbe I. stopnje, ker II. stopni organ delodajalca v zakonitem roku o njenem ugovoru ni odločal.
Črtanje iz članstva v društvu pride v poštev v primeru objektivnega prenehanja pogojev za članstvo. Ker je črtanje iz članstva pogojeno z izgubo objektivnih pogojev za članstvo, črtanje učinkuje od ugotovljene izgube teh pogojev dalje, ne pa šele od osebne vročitve obvestila o črtanju prizadetemu članu.
V sklepu o zavrženju predloga za vpis sprememb v sodni register morajo biti (v zvezi z odredbo s pozivom na dopolnitev predloga) navedeni konkretni razlogi, iz katerih se je sodišče odločilo predlog zavreči, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti.
spor majhne vrednosti - presumpcija umika - preložitev naroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Določilo člena 465 ZPP je kogentni predpis in ga je sodišče dolžno uporabiti. Sankcija umika tožbe iz navedenega določila ima namen tožnika prisiliti, da je aktiven v pravdi in da se pospeši postopek v sporih majhne vrednosti. Podani so pogoji za uporabo člena 465 ZPP, čeprav je tožnik z vlogo zahteval preložitev naroka. Procesno posledico iz 465. člena ZPP bi lahko event. sanirala le z predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, če bi uveljavila opravičljive razloge za izostanek.
Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali v upravnem postopku pred organi, da bi se ugotovila, zavarovala ali iztirjala terjatev ( čl. 388 ), razen če upnik nato tožbo umakne ali pa odstopi od takega dejanja ( čl. 389/1 ZOR ). V primeru, ko pride do umika pobotnega ugovora, ki je nato nadomeščen z vložitvijo nasprotne tožbe, se šteje da je zastaranje pretrgano že z vložitvijo prvega dejanja, saj ni šlo za umik pobotnega ugovora z namenom odreči se sodnega varstva, temveč je šlo za spremembo oblike sodnega varstva in zato ne nastopijo posledice iz čl. 389 ZOR.
ZPIZVZ-85 člen 18, 18/2, 18, 18/2. ZPIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43, 43/1, 43/2. ZObr člen 108, 108/2, 108, 108/2.
odmera starostne pokojnine
Tožnik pred zaposlitvijo v Ministrstvu za obrambo RS ni bil zavarovan pri tožencu, pač pa kot aktivna vojaška oseba v službi v bivši JLA pri Skupnosti vojaških zavarovancev s sedežem v x.y.. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje teh oseb je urejal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev, izvajal pa ga je Zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev iz x.y.. Zato je ta pristojen za priznanje pravic po ZPIZVZ, ne pa toženec. Zato ni pravne podlage po kateri bi toženec tožniku lahko priznal in odmeril pokojnino po ZPIZVZ, za kar se zavzema pritožnik in je toženec pravilno odločil s tem, ko mu je pokojnino priznal in odmeril po splošnih predpisih, t.j. po ZPIZ.
Če pomorska terjatev ne bremeni zaustavljene ladje, ampak neko drugo ladjo, osebni dolžnik terjatve pa ni lastnik zaustavljene ladje, se ta ladja ne more zaustaviti z začasno odredbo z zaustavitvijo ladje.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 373, 373-4, 365, 365/2, 373, 373-4. ZOMZO člen 1, 1.
plača v tuji valuti - zamudne obresti - uporaba materialnega prava
Od neizplačanega zneska plače v tuji valuti gredo delavcu zamudne obresti v višini obrestne mere, po kakršni se obrestujejo devizne hranilne vloge v enaki valuti pri poslovni banki v kraju plačila.