izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske
Za obstoj izvenzakonske skupnosti je potrebna tudi trdnejša ekonomska skupnost, t.j. skupnost, v kateri združujeta partnerja denarna sredstva v skupnem (družinskem) proračunu in v kateri odločata o skupnih družinskih zadevah.
ugovor tretjega zoper izvršbo - izvršilni postopek - javna dražba premičnin - domik - izročitev nepremičnine kupcu
Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper izvršbo do konca izvršilnega postopka (člen 56/2 ZIP), kar pomeni do konca opravljanja izvršbe. Ta faza izvršbe se konca s prodajo zarubljene premičnine na javni dražbi. Takrat kupec originarno pridobi lastninsko pravico na kupljeni stvari (člen 87/3 ZIP), ne glede na to, ali je bil dolžnik lastnik prodane premičnine. Tretja oseba od tedaj dalje ne more več uveljavljati svoje lastninske pravice na predmetu izvršbe za preprečitev izvršbe.
Pri prodaji zarubljene premične stvari na javni dražbi v izvršilnem postopku (člen 84, 85, 87 ZIP) ne gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla (člen 34/1 ZTLR), ampak za pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa (člen 20/2 ZTLR). Zgoraj navedene določbe ZIP o javni dražbi premičnin so sicer skope in pomanjkljive, vendar je bistvo dražbe, da postane kupec najboljši ponudnik. Nujno je torej, da sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in razglasi, da je temu ponudniku stvar prodana. Ta razglasitev pomeni domik premičnine, analogno kot je to natančneje predpisano za prodajo nepremičnine na javni dražbi (člen 164 ZIP). Ta razglasitev je določba državnega organa v smislu člena 20/2 ZTLR in pomeni za kupca originarno pridobitev lastninske pravice (člen 87/3 ZIP). Čeprav je sicer predvidena takojšnja izročitev prodane premične stvari (člen 87/1 in 2 ZIP), ta za pridobitev lastninske pravice ni odločilna, v mnogih primerih pa tudi neizvedljiva. Morebitna neizročitev stvari dolžniku ali tretji osebi ne dovoljuje vlaganja novih ugovorov za preprečitev izvršbe.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo dolžnik s svojim premoženjem ravnal tako, da bo preprečil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve, mora sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa le vsakega posameznega dolžnikovega ravnanje posebej.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da bi bili zaradi toženčevega znašanja nad otrokom, zanemarjanja in surovega ravnanja z njim, kar vse je pustilo na otrokovi duševnosti resne posledice ter zaradi toženčeve odvisnosti od mamil, osebni stiki med tožencem in otrokom v nasprotju z otrokovimi koristmi. Zato je te stike povsem pravilno omejilo tako, da jih je prepovedalo za dobo petih let.
Delavec, ki je samovoljno opustil opravljanje določenih delovnih nalog, ki pa jih je pred tem redno opravljal, čeprav le-te niso bile določene z opisom del in nalog, je ravnal nevestno in je zato odgovoren za kršitev delovne obveznosti.
ZPod člen 122, 122/3, 122, 122/3, 122, 122/3. ZLPP člen 8, 8. ZGD člen 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579, 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 20, 20.
družbeni kapital
Potrebno je razlikovati med statusnim preoblikovanjem, ko se podjetje z družbenim kapitalom v pravnoorganizacijski obliki p.o. preoblikuje v kapitalsko družbo v pravnoorganizacijski obliki d.d., ki ima še vedno anonimni družbeni kapital, in med lastninskim preoblikovanjem, ko se na anonimnem družbenem kapitalu določijo lastniki, ko se torej anonimni družbeni kapital olastnini.
Pri lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki p.o. bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki kapitalske družbe (d.d.), ne veljajo roki za uskladitev iz ZGD. To pomeni, da do lastninskega preoblikovanja družbenega kapitala ta podjetja še nadalje poslujejo kot podjetja v konkretni pravni organizacijski obliki, z družbenim kapitalom (577. čl. ZGD), za kar določa ZGD smiselno uporabo Zakona o podjetjih (2. odst. 578. čl.), pri čemer zavaruje upravljalske pravice iz naslova družbenega kapitala (579. čl.).
ZPP (1977) člen 153, 278, 278/2, 378, 378/1, 380, 380/1.
pravdni stroški - določitev izvedenca - založitev predujma za stroške
Sklep o določitvi izvedenca in sklep o založitvi predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem iz 153. čl. ZPP spadata med sklepe procesnega sodstva in zoper njiju ni pritožbe.
Odločitev, da tožnik ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, je prvostopno sodišče utemeljeno oprlo na skladni mnenji obeh invalidskih komisij toženca, da lahko še sam opravlja vse osnovne življenjske potrebe in da ni slepa oseba v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju. Mnenji sta strokovno sprejemljivo obrazloženi, pri njih podaji pa so sodelovali zdravniki ustrezne specialnosti.
vračunanje obresti in stroškov - vračunavanje izpolnitve
Določilo 313. člena ZOR o vrstnem redu poplačila glavnice, obresti in stroškov je dispozitivne narave in ko stranki nista dogovorili drugače, se ob delnem plačilu upošteva najprej plačilo pripadkov in na koncu še plačilo glavnice. Tožeča stranka pa ne more po 313.členu ZOR vračunati stroškov izvršilnega postopka, saj odločitev o njih še ni bila pravnomočna in terjatev za stroške še ni zapadla.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče, upoštevajoč nesporno ugotovljeno dejstvo, da je 28.1.1991 podpisal izjavo, da soglaša, da mu kot trajno presežnemu delavcu preneha delovno razmerje, pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje predpisanega pogoja, da mu je delovno razmerje kot delovnemu invalidu prenehalo neodvisno od njegove volje, kot to določa 124. člen ZPIZ.
pooblaščenec - zastopanje - sodba na podlagi izostanka
Po določilu 4. odst. 98. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka paziti, ali je tisti, ki nastopa kot poblaščenec, upravičen za zastopanje. Iz nadalnih določil istega člena - da lahko stranka naknadno odobri pravdna dejanja, pooblaščenca, ki ni upravičen za zastopanje oziroma, da lahko sodišče dovoli tudi začasno opravljanje dejanj osebi, ki sploh nima pooblastila - izhaja, da mora sodišče najprej poizkusiti odpraviti pomanjkljivosti pri pooblastilu. Sodišče mora ravnati smiselno enako, če ugotovi pomanjkljivosti pri sami pravdni stranki ali njenem zakonitem zastopniku - torej tako kot določa 83. člen ZPP.
oporočno dedovanje - vračunanje daril in volil - zakonito dedovanje
Po čl. 46 ZD se darila vračunajo le zakonitim dedičem, ne pa tudi oporočnim dedičem. Isto pravilo velja za volila (čl. 47 ZD), razen če je zapustnik drugače določil. Če pa nujni dedič meni, da je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža lahko v skladu z zakonom zahteva redukcijo daril.
Sklep o določitvi izvedenca in sklep o založitvi predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem iz 153. čl. ZPP spadata med sklepe procesnega sodstva in zoper njiju ni pritožbe.
Čeprav je družbeno podjetje bilo eden od ustanoviteljev podjetja v mešani lastnini, vendar pa do prenosa poslovnih funkcij in učinkov iz družbenega na podjetje v mešani lastnini ni prišlo potem ne gre za oškodovanje družbene lastnine po 3.al. 2.odst. 48.čl. ZLPP.Iz istega razloga tudi ni oškodovanja po 4.al. 2.odst. 4f.čl. ZLPP čeprav so bili delavci zaposleni pri družbenem podjetju tudi ustanovitelji podjetja v mešani lastnini.
Upravni odbor kot organ skupnosti lastnikov po zakonu v SZ ni predviden, zato ga tudi sodišče v sklepu, ki nadomešča pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča, ne more predpisati, če o tem ni soglasja vseh udeležencev. Sodišče mora določiti vsebino omenjene pogodbe z upoštevanjem organov in njihovih pristojnosti, ki jih zakon predpisuje.
ZPP (1977) člen 188, 190, 191, 192, 188, 190, 191, 192. ZIP člen 14, 29, 29/2, 14, 29, 29/2.
sredstva in predmeti izvršbe - kumulacija izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe
V izvršilnem postopku je ob smiselni uporabi določb ZPP, ki urejajo kumulacijo zahtevkov in spremembo tožbe dopustna zaradi realizacije iste terjatve tudi naknadna kumulacija predmetov in sredstev izvršbe in ne samo začetna kumulacija.
Zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja v pravdi zaradi motenja posesti, v primeru, ko so tožniki bili soposestniki stare gradnje iz kamna, toženka pa je to staro zgradbo podrla, s tem, da je stari hlev že v celoti podrt in zidovi na novo pozidani, pri hiši pa so sicer še vidni ostanki starih zunanjih zidov, ki pa so deloma že na novo ometani, ostalo pa se v celoti obnavlja, nima podlage v 79. čl. ZTLR, ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča.
ZPSPP v 2. odst. 29. člena določa, da sodišče na podlagi odpovedi najemodajalca izda nalog o izpraznitvi poslovnega prostora, če izhaja iz odpovedi in iz najemne pogodbe, da ima najemodajalec pravico odpovedati najem poslovnega prostora. To pomeni, da zakon dopušča možnost, da se najemodajalec odpove pravici do odpovedi najemne pogodbe iz 1. odst. 24. člena ZPSPP.