prekinitev zapuščinskega postopka - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju
1) Sodišče ne prekine zapuščinskega postopka, kadar obstaja med dediči in tretjo osebo spor glede veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj za to nima podlage v 210. oz. 212. čl. ZD. 2) Predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju je le tisto nepremično in premično premoženje, ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe ter je v pogodbi točno določeno ali vsaj določljivo (117. čl. ZD in 47. čl. ZOR). Ostalo premoženje predstavlja preživljančevo zapuščino.
Če je za kršitev delovnih obveznosti po zakonu predviden izrek ukrepa prenehanje delovnega razmerja, sodišče izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja zaradi ugotovljenih olajševalnih okoliščin ne sme spremeniti v milejši ukrep (npr. javni opomin).
Če ni izkazana pozitivna prognoza, da delavec v disciplinske kršitve ne bo več zahajal, delodajalec ni dolžan disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja pogojno odložiti, tudi če so na strani delavca ugotovljene olajševalne okoliščine.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da bi bili zaradi toženčevega znašanja nad otrokom, zanemarjanja in surovega ravnanja z njim, kar vse je pustilo na otrokovi duševnosti resne posledice ter zaradi toženčeve odvisnosti od mamil, osebni stiki med tožencem in otrokom v nasprotju z otrokovimi koristmi. Zato je te stike povsem pravilno omejilo tako, da jih je prepovedalo za dobo petih let.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - garancija - rok
Ena izmed razlik med jamčevanjem za napake in garancijo je prav v tem, da lahko stranka zahteva odpravo napak ves čas garancijskega roka in notifikacija ni vezana na določen čas (6 mesecev) po odkritju napak - 502. člen ZOR.
Po sodni praksi začne teči enoletni rok za vložitev tožbe tudi od zadnjega dne sanacijskih del, ki so opravljena na zahtevo stranke, saj bi jo sicer izvajalec lahko izigral z navidezno pripravljenostjo odpraviti napake.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo dolžnik s svojim premoženjem ravnal tako, da bo preprečil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve, mora sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa le vsakega posameznega dolžnikovega ravnanje posebej.
ZPod člen 122, 122/3, 122, 122/3, 122, 122/3. ZLPP člen 8, 8. ZGD člen 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579, 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 20, 20.
družbeni kapital
Potrebno je razlikovati med statusnim preoblikovanjem, ko se podjetje z družbenim kapitalom v pravnoorganizacijski obliki p.o. preoblikuje v kapitalsko družbo v pravnoorganizacijski obliki d.d., ki ima še vedno anonimni družbeni kapital, in med lastninskim preoblikovanjem, ko se na anonimnem družbenem kapitalu določijo lastniki, ko se torej anonimni družbeni kapital olastnini.
Pri lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki p.o. bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki kapitalske družbe (d.d.), ne veljajo roki za uskladitev iz ZGD. To pomeni, da do lastninskega preoblikovanja družbenega kapitala ta podjetja še nadalje poslujejo kot podjetja v konkretni pravni organizacijski obliki, z družbenim kapitalom (577. čl. ZGD), za kar določa ZGD smiselno uporabo Zakona o podjetjih (2. odst. 578. čl.), pri čemer zavaruje upravljalske pravice iz naslova družbenega kapitala (579. čl.).
pooblaščenec - zastopanje - sodba na podlagi izostanka
Po določilu 4. odst. 98. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka paziti, ali je tisti, ki nastopa kot poblaščenec, upravičen za zastopanje. Iz nadalnih določil istega člena - da lahko stranka naknadno odobri pravdna dejanja, pooblaščenca, ki ni upravičen za zastopanje oziroma, da lahko sodišče dovoli tudi začasno opravljanje dejanj osebi, ki sploh nima pooblastila - izhaja, da mora sodišče najprej poizkusiti odpraviti pomanjkljivosti pri pooblastilu. Sodišče mora ravnati smiselno enako, če ugotovi pomanjkljivosti pri sami pravdni stranki ali njenem zakonitem zastopniku - torej tako kot določa 83. člen ZPP.
Odločitev, da tožnik ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, je prvostopno sodišče utemeljeno oprlo na skladni mnenji obeh invalidskih komisij toženca, da lahko še sam opravlja vse osnovne življenjske potrebe in da ni slepa oseba v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju. Mnenji sta strokovno sprejemljivo obrazloženi, pri njih podaji pa so sodelovali zdravniki ustrezne specialnosti.
vračunanje obresti in stroškov - vračunavanje izpolnitve
Določilo 313. člena ZOR o vrstnem redu poplačila glavnice, obresti in stroškov je dispozitivne narave in ko stranki nista dogovorili drugače, se ob delnem plačilu upošteva najprej plačilo pripadkov in na koncu še plačilo glavnice. Tožeča stranka pa ne more po 313.členu ZOR vračunati stroškov izvršilnega postopka, saj odločitev o njih še ni bila pravnomočna in terjatev za stroške še ni zapadla.
ZPP (1977) člen 153, 278, 278/2, 378, 378/1, 380, 380/1.
pravdni stroški - določitev izvedenca - založitev predujma za stroške
Sklep o določitvi izvedenca in sklep o založitvi predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem iz 153. čl. ZPP spadata med sklepe procesnega sodstva in zoper njiju ni pritožbe.
Upravni odbor kot organ skupnosti lastnikov po zakonu v SZ ni predviden, zato ga tudi sodišče v sklepu, ki nadomešča pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča, ne more predpisati, če o tem ni soglasja vseh udeležencev. Sodišče mora določiti vsebino omenjene pogodbe z upoštevanjem organov in njihovih pristojnosti, ki jih zakon predpisuje.
Čeprav je družbeno podjetje bilo eden od ustanoviteljev podjetja v mešani lastnini, vendar pa do prenosa poslovnih funkcij in učinkov iz družbenega na podjetje v mešani lastnini ni prišlo potem ne gre za oškodovanje družbene lastnine po 3.al. 2.odst. 48.čl. ZLPP.Iz istega razloga tudi ni oškodovanja po 4.al. 2.odst. 4f.čl. ZLPP čeprav so bili delavci zaposleni pri družbenem podjetju tudi ustanovitelji podjetja v mešani lastnini.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče, upoštevajoč nesporno ugotovljeno dejstvo, da je 28.1.1991 podpisal izjavo, da soglaša, da mu kot trajno presežnemu delavcu preneha delovno razmerje, pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje predpisanega pogoja, da mu je delovno razmerje kot delovnemu invalidu prenehalo neodvisno od njegove volje, kot to določa 124. člen ZPIZ.
oporočno dedovanje - vračunanje daril in volil - zakonito dedovanje
Po čl. 46 ZD se darila vračunajo le zakonitim dedičem, ne pa tudi oporočnim dedičem. Isto pravilo velja za volila (čl. 47 ZD), razen če je zapustnik drugače določil. Če pa nujni dedič meni, da je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža lahko v skladu z zakonom zahteva redukcijo daril.
Sklep o določitvi izvedenca in sklep o založitvi predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem iz 153. čl. ZPP spadata med sklepe procesnega sodstva in zoper njiju ni pritožbe.
ZPP (1977) člen 188, 190, 191, 192, 188, 190, 191, 192. ZIP člen 14, 29, 29/2, 14, 29, 29/2.
sredstva in predmeti izvršbe - kumulacija izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe
V izvršilnem postopku je ob smiselni uporabi določb ZPP, ki urejajo kumulacijo zahtevkov in spremembo tožbe dopustna zaradi realizacije iste terjatve tudi naknadna kumulacija predmetov in sredstev izvršbe in ne samo začetna kumulacija.
Zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja v pravdi zaradi motenja posesti, v primeru, ko so tožniki bili soposestniki stare gradnje iz kamna, toženka pa je to staro zgradbo podrla, s tem, da je stari hlev že v celoti podrt in zidovi na novo pozidani, pri hiši pa so sicer še vidni ostanki starih zunanjih zidov, ki pa so deloma že na novo ometani, ostalo pa se v celoti obnavlja, nima podlage v 79. čl. ZTLR, ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča.
ZPSPP v 2. odst. 29. člena določa, da sodišče na podlagi odpovedi najemodajalca izda nalog o izpraznitvi poslovnega prostora, če izhaja iz odpovedi in iz najemne pogodbe, da ima najemodajalec pravico odpovedati najem poslovnega prostora. To pomeni, da zakon dopušča možnost, da se najemodajalec odpove pravici do odpovedi najemne pogodbe iz 1. odst. 24. člena ZPSPP.