ZDR člen 68, 68. ZPIZ člen 143, 143/1, 143, 143/1.
invalid III. kategorije - drugo ustrezno delo - razlika nadomestila plače
Delavec - invalid III. kategorije, s pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo, je opravičen do razlike nadomestila plače zaradi dela na drugem ustreznem delu le, če mu je takšna razlika priznana in ugotovljena v ustreznem postopku pred organi ZPIZ.
Zahtevek za vrnitev predmetov, ki so bili zaseženi v skladu z določbami ZKP po organih za notranje zadeve, je sicer po vsebini premoženjskopravni, ni pa civilnopravni spor, saj ta spor ne izvira iz civilnopravnega razmerja, ampak iz (pred)kazenskega postopka, v katerem je organ za notranje zadeve z avtoriteto, ki mu jo dajejo določbe ZKP, odvzel tožničin osebni avto. Za vrnitev takšnih, po posebnem postopku zaseženih predmetov, zato ni pristojno odločati pravdno sodišče, ampak odloča o takšni vrnitvi lahko le organ, ki vodi kazenski ali predkazenski postopek.
odgovornost za delovne obveznosti - delavec - pomanjkanje dokazov
Zgolj podatki o nesorazmerni nabavi goriva v primerjavi z mogočo porabo goriva v vozilu, glede na prevožene kilometre, ne dokazujejo sodelovanja delavca na bencinskem servisu pri "suhem tankanju" in za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti za očitano kršitev delovne obveznosti.
Pogoj za realizacijo ločitvene pravice je, da sta ugotovljeni tako terjatev kot tudi ločitvena pravica. Čeprav gre za hipoteko, nastalo s sporazumom med upnikom, dolžnikom in hipotekarnim dolžnikom po 251.c členu ZIP in je stečajni dolžnik kot hipotekarni dolžnik izgubil pravdo za ugotovitev, da ne obstoji ločitvena pravica, ni izpolnjen pogoj za izvršitev ločenega poplačila, če je bil upnik napoten na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve in ta torej še ni ugotovljena.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - nadomestilo plače
1. Ne gre za neupravičeni izostanek z dela in s tem za podlago odpovedi delovnega razmerja v smislu 5. oz. 6. tč. 100. čl. ZDR če se delavec zglasi na delu, se pri delodajalcu zadržuje, vendar dela ne nastopi, temveč gre za odklonitev dela, ki bi bila lahko predmet disciplinskega postopka.
2. Delavec ni opravičen do nadomestila plače za dneve neupravičenih izostankov z dela in za čas neupravičenega odklanjanja dela.
ZST člen 2, 4, 2, 4. ZOR člen 212, 212. ZIP člen 51, 51.
ugovor po izteku roka - sklep o izvršbi - dvakratno plačilo dolga
Sodišče obravnava tudi ugovor zoper izvršilni sklep, ki prispe na sodišče po izteku roka (51. člen zakona o izvršilnem postopku - ZIP), če dolžnik v ugovoru navede dejstvo, ki se nanaša na terjatev in je navedeno dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova.
začasna odredba - ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe
Po določilu 244. člena ZIP se v postopkih zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o izvršbi. To pomeni, da bi morala tožeča stranka z ugovorom tretjega po 56. členu ZIP zatrjevati, da je navedena hrastovina njena in začasna odredba na ta predmet nedopustna. V primeru, da upnik ne bi soglašal glede zatrjevane lastnine (oz. ne bi v roku podal izjave), bi izvršilno sodišče napotilo tretjega na pravdo.
ZPP (1977) člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2.
vročanje
Če predlagatelj med postopkom vpisa sprememb v sodni register spremeni svoj naslov, mora to sporočiti registrskemu sodišču. Če tega ne stori, ravna le-to pravilno, če pošiljko po brezuspešnem poskusu vročitve na registriranem naslovu predlagatelju vroči z nabitjem na sodno desko.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM10002
ZOR člen 149, 913, 149, 913.
nezgodno zavarovanje - aktivna legitimacija
Upravičenec - delavec sklenitelja kolektivnega nezgodnega zavarovanja je upravičen iz sklenjenega pogodbenega razmerja (kolektivnega nezgodnega zavarovanja) zahtevati izplačilo dela zavarovalnine neposredno od tožene stranke - zavarovalnice.
ZTPDR člen 81, 81/2. ZDR člen 36c, 36e, 100, 100/1-12, 104. ZDSS člen 22, 22/2, 24, 24/1. Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo člen 33.
prenehanje delovnega razmerja - nujni operativni razlogi - trajno presežni delavec - ugovor - bolniška odsotnost - tek rokov - dokončnost sklepa - udeležba na seji pritožbenega organa
Nevabljenje delavca in njegovega pooblaščenca na sejo pritožbenega organa, ki odloča o ugovoru delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Če sodišče razveljavi le sklep ugovornega organa delodajalca, ne pa tudi sklep organa prve stopnje delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, v skladu z 2. točko 1. odst. 24. člena ZDSS samo odloči o pravicah delavca iz delovnega razmerja. Takšnemu delavcu preneha delovno razmerje v 6 mesecih po pravnomočnosti sodbe sodišča.
Zgolj predložitev in podpis pogodbe o zaposlitvi, s katero se tudi ne spreminjajo pravice in obveznosti delavca, po tem ko je že dokončno odločeno o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, vendar delovno razmerje delavcu še ni prenehalo, ker še ni potekel 6 mesečni rok po 36e členu ZDR, ne pomeni razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Delavec je lahko opredeljen za trajno presežnega delavca kljub temu, da je v času sprejema sklepa o prenehanju delovnega razmerja v bolniškem staležu, vendar mu delovno razmerje preneha šele po 6 mesecih od takrat, ko se delavec vrne na delo.
Določba 33. člena Kolektivne pogodbe za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Ur.l. RS št. 6/91), ki določa, da med trajne presežke ni mogoče uvrstiti delavca v času, ko je odsoten z dela, zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, je v nasprotju z ZDR in je ni mogoče upoštevati.
6 mesečni rok po katerem trajno presežnemu delavcu preneha delovno razmerje začne teči za delavca, ki ima odobren najprej bolniški stalež za poln delovni čas, nato pa bolniški stalež le za 4 ure, od dneva, ko se delavec vrne na delo, to je po preteku bolniškega staleža za poln delovni čas.
ZPP (1977) člen 333, 334, 333, 334. ZZT člen 16, 23, 26, 16, 23, 26.
prenehanje delovnega razmerja - tujec
Po pravnomočni sodni odločbi, s katero je delavcu - tujcu ponovno vzpostavljeno delovno razmerje z vsemi pravicami (tožena stranka ga je dolžna pozvati nazaj na delo in mu od datuma prenehanja delovnega razmerja plačati pripadajoče plače z davki in prispevki in ga prijaviti v zavarovanje), takšnemu delavcu, ki se je odzval pozivu tožene stranke naj se zglasi na delo, vendar ni smel začeti delati, ker ni imel (in niti kasneje ni pridobil) delovnega dovoljenja, pripadajo nadomestilo plače in ostale pravice iz delovnega razmerja le do datuma poziva na delo, ne pa tudi kasneje.
Ker velja, da pogodba veže stranke, je tožena stranka-prodajalec morala po pogodbi dobaviti tožeči stranki-kupcu blago do konca decembra 1987, ob pogoju, da kupec-tožeča stranka plača avans. Ob pravočasnem plačilu avansa bi tudi pogodbeno dogovorjena sprememba cene zaradi carinskih in drugih dajatev bremenile prodajalca-toženo stranko, če bi do teh sprememb prišlo v času njene zamude.
ZPP (1977) člen 400, 400/3, 400, 400/3. ZDSS člen 14, 14/1, 37, 14, 14/1, 37.
Invalidnina - revizija - ZDSS
Po mnenju pritožbenega sodišča uporaba 3. odst. 400. čl. ZPP v sporih zaradi invalidnine za telesno okvaro (TO) ni možna. V 14. čl. ZDSS je namreč določeno načelo primarne uporabe določb tega zakona in se določbe ZPP torej uporabljajo samo podrejeno, torej le če določen procesni institut v ZDSS ni urejen. ZDSS pa v čl. 37. izrecno določa, da revizija ni dovoljena v sporih zaradi invalidnine za TO.
V skladu z določbami 24. člena ZDSS delovno sodišče v sodnem postopku preizkuša le zakonitost dokončnih odločitev delodajalca, ne more pa v te odločitve posegati zgolj z vidika subjektivne ocene primernosti le-teh.
pravdni stroški - rok za zahtevo za povrnitev stroškov
Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov že v predlogu, o katerem naj sodišče odloči samo takrat, kadar je z zakonom predpisano in zato stranka ve (ali bi morala vedeti), da bo o njem odločeno brez obravnavanja, sicer pa v 15 dneh od takrat, ko zve, da bo sodišče v zadevi odločilo brez poprejšnjega obravnavanja, na primer po 496. členu ZPP.
povrnitev škode - odgovornost cestnega podjetja - krivdna odgovornost - vzdrževanje ceste - nadzor
Odgovornost cestnega podjetja se v primeru škodnega dogodka, do katerega je prišlo, ker je zaradi neurja (močno deževje z vetrom) kup zloženih vej iz zasebnega zemljišča nad javno cesto, prišel na javno cesto, presoja po pravilih krivdne odgovornosti, ki bi bila v obravnavanem primeru podana, kolikor bi se izkazalo, da so bile veje zložene na tak način, da bi jih cestno podjetje v okviru dolžnega nadzora nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste (obveznost na podlagi 81. in 82. člena Zakona o cestah) ter predvidljivosti in odvrnljivosti moglo in moralo opaziti kot grozečo nevarnost nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste.
prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - pravica do odpravnine
Pravica do odpravnine po 36f členu ZDR je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, to je na dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Sodišče ne more samo ugotoviti, da bi delavec moral biti opredeljen kot trajni presežek in nadomestiti postopka v organizaciji.
Če tožnik umakne tožbo po zaključku obravnave in izdaje sodbe pred sodiščem prve stopnje, zoper katero se je tožena stranka pritožila, pa ta po seznanitvi z izjavo tožnika od umika tožbe pritožbe ne umakne, mora sodišče druge stopnje o vloženi pritožbi odločiti.