razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina - smrt toženca - nadaljevanje postopka zoper dediče
Kadar tekom pravde o pravici do preživnine nepreskrbljenega zakonca toženec umre, ni razlogov za ustavitev postopka, ker gre za premoženjski zahtevek, ki se lahko realizira za čas od uveljavljanja do smrti in je iztožljiv od dedičev, kolikor obstaja zapustnikovo premoženje. Premoženjska pa je tudi pravica do družinske pokojnine, ki bi jo nepreskrbljeni zakonec lahko pridobil v skladu s 1. odst.
76. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če bi mu bila s sodbo priznana pravica do preživnine.
terjatev člana posadke iz delovnega razmerja - zakonita zastavna pravica na ladji - razmerja z mednarodnim elementom - odkazano pravo
Terjatev člana posadke iz delovnega razmerja na ladji je po Zakonu o pomorski in notranji plovbi (ZPNP) zavarovana z zakonito zastavno pravico na ladji (2. tč. 1. odst. 216. čl. ZPNP), vendar pa je treba obstoj tega privilegija presojati po pravu države, katere zastavo ladja vije (2. tč. 1. odst. 996. čl. ZPNP).
plačilo TV naročnine - lasten TV pretvornik - vzdrževanje
Občani, ki lahko spremljajo nacionalne TV programe zgolj zato, ker so si sami, brez ustreznih dovoljenj, zgradili skupno antensko napravo in jo tudi sami vzdržujejo, niso dolžni plačevati TV naročnine, saj obveznost plačevanja naročnine bremeni le tiste uporabnike, ki jim RTV Slovenija zagotavlja tehnične pogoje za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenije (15. čl. v zv. z 11. čl. Zakona o RTV).
Začasna odredba se ne sme pokrivati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali se takšen zahtevek že uveljavlja s tožbo, ali pa se šele bo. Zato ni mogoča začasna odredba, ki bi hkrati pomenila izvršilni naslov, oz. izpolnitev bodočega tožbenega zahtevka, tudi če bi bila časovno omejena (do pravnomočnosti spora).
ZIP člen 15, 20, 262, 262/2, 15, 20, 262, 262/2. ZGD člen 416, 416/4, 436, 436/3, 416, 416/4, 436, 436/3. ZS člen 83, 83/2, 83/2-2, 83, 83/2, 83/2-2.
začasna odredba - poslovni delež - krajevna pristojnost
Po IV. odstavku 416. člena ZGD pogodbe lahko tožnik - družbenik v družbi, zahteva, da se prodaja poslovnega deleža, brez njegovega soglasja, drugemu družbeniku - tožencu prepreči, in po III. odstavku 436. člena ZGD, naj se drugi družbenik iz družbe izključi. Tožnik lahko torej s tožbo zahteva samo ugotovitev, da prodaja in zastava poslovnega deleža nista dopustni, in da se razmerje med družbeniki na novo oblikuje tako, da se drugi družbenik izključi.
Izdaja začasne odredbe je po 2. točki II. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih nujna zadeva, II. odstavek 262. člena ZIP pa še izrecno določa, da če je uveden postopek, je za odločitev pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00376
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 288, 288/2, 325, 187, 187/2, 288, 288/2, 325. ZOR člen 1004, 1004. ZPPSL člen 140, 144, 144/1, 140, 144, 144/1.
ugotovitvena tožba - napotitev na pravdo
I. odstavku 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, po katerem stečajni senat napoti stečajnega upnika, čigar terjatev je prerekana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve, je posebni predpis iz II. odstavka 187. člena ZPP, v katerem je določeno, da se lahko vloži ugotovitvena tožba. Dejstvo, da je v postopku prisilne poravnave tožeča stranka pridobila izvršilni naslov za isto terjatev zoper poroka, ne pomeni, da mora zaradi tega izkazati pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe zoper glavnega dolžnika, saj terjatev s pridobitvijo izvršilnega naslova še ni poplačana.
140. člen ZPPSL določa, da sme upnik, kateremu odgovarja za isto terjatev več solidarnih dolžnikov, prijaviti, dokler ni popolnoma poplačan, to terjatev v stečajnem postopku vsakega solidarnega dolžnika v celotnem znesku.
Vprašanje pravnega interesa za ugotovitveno tožbo je procesna predpostavka, ob katere pomanjkanju sodišče tožbo, po II. odstavku 288. člena ZPP, zavrže s sklepom.
Ob dejstvu, da nov seznam telesnih okvar še ni bil sprejet, se glede na določbe 321. člena, v zvezi s 3. odstavkom 152. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 12/92 do 7/96) še vedno uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. list SFRJ, št. 38/83 in 66/89). Ta določa telesne okvare taksativno, zato ga ni moč širiti na stanja, ki v njem niso zajeta. V poglavju X B, točka 11 in 12, seznam določa telesno okvaro le v primeru kirurške odstranitve obeh jajčnikov, oz. kirurške odstranitve obeh jajčnikov in maternice ter v primeru izgube funkcije obeh jajčnikov zaradi obsevanja. Ne pa torej v primeru, kot je obravnavani, ko je bila kirurško odstranjena maternica, jajčniki in jajcevodi pa ne.
bolniški stalež - odsotnost pooblaščenca na obravnavi
Ni pa v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka. Iz prvostopnega spisa res ne izhaja, da bi bilo tožnikovemu pooblaščencu vabilo za obravnavo dne 21. 5. 1996 vročeno, saj v njem povratnice ni. Vendar pa se je tožnik obravnave udeležil in predlagal, da se obravnava opravi v odsotnosti njegovega pooblaščenca. Na obravnavnem zapisniku je tudi tožnikov podpis, iz zapisnika pa ne izhaja, da bi imel tožnik na navedeno protokolacijo kakršnokoli pripombo. Z navedeno tožnikovo izjavo je torej tudi po mnenju pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno ravnalo, ko je obravnavo opravilo v nenavzočnosti tožnikovega pooblaščenca ter glede na vse navedeno ni kršilo določb 2. odstavka 354. člena (7.točka) ZPP.
Če je torej opisano zdravstveno stanje nezdružljivo s tožnikovim delom, kar je očitno sprejela tudi ZK II. stopnje, ni jasno, zakaj je zaključila, da je svoje delo tožnik zmožen opravljati v polovičnem delovnem času.
Tega nasprotja pa prvostopno sodišče ni razčistilo, zato ga bo moralo v ponovljenem ter dopolnjenem dokaznem postopku ter postopati v skladu z določbami 2. oziroma 3. odstavka 261. člena ZPP.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - upravičenec zahteve za vračunanje
Oseba, ki se je odpovedala pravici biti dedinja, nima pravnega interesa za uveljavljanje vračunanja daril, saj ta pravica pripada le sodediču (58. čl. ZD).
Tožba na izpraznitev stanovanja zaradi neplačevanja najemnine za stanovanje ne more biti uspešna, če tožnik tožencu najemne pogodbe ni sodno odpovedal, ker ta še vedno obstaja in toženec ne zaseda stanovanja nezakonito.
ZIP člen 265, 265/1, 265, 265/1. ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Ker tožeča stranka pred prvostopnim sodiščem, niti v pritožbenem postopku ni predložila nobenega dokaza, s katerim bi utemeljevala obstoj pravno-relevantnih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po 1. odst. 265. člena ZIS, niti po 1. odst. 19. člena ZDSS, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom njen predlog utemeljeno zavrnilo.
Ker se je toženka iz upravičenega razloga vpisala na fakulteto kot izredna študentka, pri čemer sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila študijsko neuspešna, niti tega ne zatrjuje (in še manj dokazuje) tožnik, in ker toženka tudi ni zaposlena (niti se nima namena zaposliti), je kljub formalnemu statusu izredne študentke upravičena do preživnine.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZSReg člen 35, 35/4, 35, 35/4.
vpis sprememb v sodni register - obrazložitev sklepa
Če registrsko sodišče odloča o nasprotujočih si predlogih za vpis sprememb pri istem subjektu vpisa, mora biti sklep obrazložen, sicer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 138, 138/1. ZSReg člen 25, 25/2, 26, 25, 25/2, 26.
vročanje
Ni pogojev za vročitev pisanja na oglasno desko sodišča, če je sodišče pred tem neuspešno poskusilo z vročitvijo pisanja že obstoječemu subjektu samo na naslov njegovega direktorja, ne pa na naslov pooblaščenega odvetnika niti na naslov sedeža subjekta vpisa.
Če se splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska, po katerih določeni zavarovalni riziki niso kriti, če je povzročitelj zavarovalnega primera sozavarovana oseba, ne ujemajo s posebnim dogovorom strank o zavarovanju povečanega rizika zaradi rent-a car dejavnosti, veljajo slednji.
Ko se pravdni postopek začne in v njem kot stranka nastopa pravna oseba, ki je v stečaju, je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sodišče, ki opravlja stečajni postopek (63. člen ZPP). Ne pride pa to določilo v poštev, ko je pravda že v teku ali pa je samo prekinjena in se nadaljuje. Po III. odstavku 15. člena ZPP namreč, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožnik zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo redno sodišče iste vrste (perpetuatio fori).
ZDen člen 88, 88/1, 88/2. ZPPSL člen 143, 143/5, 143, 143/5.
stečaj - denacionalizacija - izločitvena pravica
Po 88. členu Zakona o denacionalizaciji - Zden ni mogoče razpolagati s takšnim premoženjem, glede katerega velja dolžnost vrnitve denacionalizacijskim upravičencem, vendar to velja le pravnoposlovno (pogodbeno) razpolaganje, ne pa za prisilne ukrepe na podlagi zakona, med katere spada tudi prodaja premoženja v stečajnem postopku.
Po prvem odstavku 111. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93) sodišče od dneva začetka stečaja ne sme dovoliti izvršbe za tiste terjatve, ki so obstojale ob začetku stečajnega postopka in jih upniki lahko uveljavljajo le z pravočasno prijavo v stečajnem postopku. Ta prepoved pa ne velja za terjatve, ki so nastale med in zaradi stečajnega postopka in jih zakon imenuje stečajni stroški.
stroški postopka - ustavitev postopka - izvensodna poravnava - začasno čakanje na delo
Za odločitev o stroških postopka v primeru ustavitve postopka ob umiku pritožbe zaradi izvensodne poravnave je potrebno smiselno uporabiti 1. odst. 158. čl. ZPP. Izjema od pravila, da je tožnik, ki umakne tožbo, dolžan nasprotni stranki povrniti stroške, izhaja iz predpostavke, da je toženec, ki je šele med sodnim postopkom izpolnil obveznost, pripoznal zahtevek.