ZZZDR člen 78, 79, 78, 79. ZPP (1977) člen 194, 194.
obstoj pravde - zavrženje tožbe - preživnina
Preživnino je mogoče zahtevati le od vložitve tožbe naprej. Za čas pred vložitvijo tožbe so možni verzijski zahtevki. Tudi v razvezni pravdi sodišče določi preživnino le od vložitve tožbe naprej. Če upravičenec kljub tekoči pravdi v posebni tožbi zahteva preživnino za čas pred vložitvijo prve tožbe. Drugo tožbo ni mogoče zavreči, saj ne teče pravda o istem zahtevku.Sodišče mora odločiti o utemeljenosti zahtevka meritorno.
Vročitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni bila zakonita, ker vročevalec ni postopal po 2. odst. 142. čl. ZPP, saj je pisanje vročil tožnikovi ženi, ne da bi po 2. odst. 142. čL. ZPP pustil pismeno sporočilo za tožnika, naj bo določen dan, ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje.
ZPP (1977) člen 266, 266. ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 134, 134.
varstvo pravic iz zdravstvenega zavarovanja - začasna odredba
Po 1. odst. 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94), sta za izdajo začasne odredbe alternativno predpisani dve predpostavki in sicer preprečitev samovoljnega ravnanja ali odvrnitev nenadomestljive škode. Verjetno mora biti izkazana vsaj ena od obeh navedenih predpostavk. Samovoljno ravnanje je takšno dejanje toženca, ki pomeni očitno protipravno ravnanje, npr. vsebinska odločitev v popolnem nasprotju z jasno pravno normo.
Navedba naslova tožene stranke je obligatorna sestavina tožbe.
Naslov tožene stranke v tožbi mora biti tak, da je na njem možno vročiti sodna pisanja (dejanski naslov).
Če tožeča stranka, po pozivu sodišča, da popravi tožbo tako, da nevede pravi naslov tožene stranke, sodišču sporoči nov naslov, pa se ugotovi, da tudi na tem naslovu ni možno vročiti tožbe toženi stranki, takšne vloge tožeče stranke ni možno obravnavati kot pravilno popravo tožbe. V takšnem primeru je podan zakonski dejanski stan iz 4. odst. 109. čl. ZPP, na podlagi katerega sodišče zavrže tožbo.
ZPP (1977) člen 212, 212/4, 212, 212/4. ZPPSL člen 144, 144.
prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - pretvorba dajatvenega zahtevka v ugotovitveni zahtevek
Ne gre za nov zahtevek, če tožeča stranka v nadaljevanju prekinjenega postopka zaradi stečaja opredeli svoj denarni zahtevek po višini. To ni nov zahtevek, ki se ga mora uveljavljati le z novo tožbo, ampak je le podrobnejša opredelitev zahtevka iz tožbe, s katero je tožnik uveljavljal vse pravice iz dela in po delu, kar pomeni tudi pravico do plače in drugih osebnih prejemkov.
odpravnina - trajni presežek - zagotovitev drugega ustreznega delovnega mesta
Delodajalec, ki je delavcu ob prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka zagotovil ustrezno delo pri drugem delodajalcu, je prost plačila odpravnine, ne glede na to, da delavec pri drugem delodajalcu ni nastopil dela in je delavcu delovno razmerje prenehalo.
ZDR člen 79, 80, 81, 81/1-2, 79, 80, 81, 81/1-2. ZPIZ člen 312, 312.
invalidska pokojnina - nova odmera - delo preko polnega delovnega časa
Delo preko polnega delovnega časa se lahko upošteva pri pokojninski osnovni le v primeru, če se je takšno delo v skladu s samoupravnim splošnim aktom štelo kot posebni delovni pogoj in se je opravljalo izjemoma za omejeno dobo, torej ne kontinuirano in zato predvidljivo. V kolikor bi lahko delodajalec v skladu z določbo 81. čl. ZDR opravil delo z ustrezno smotrno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa in zaposlitvijo novih delavcev, tak zahtevek ne bi bil utemeljen.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 365, 365/2, 354, 354/1, 365, 365/2. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 72, 70, 70/1, 72.
pobotni ugovor - obstoj škode, ki jo je povzročil delavec
Škodo, ki jo je povzročil delavec pri delu, mora ugotovitvi pristojen organ delodajalca in v tej zvezi izdati pismeni sklep. Takšnega postopka tožena stranka ni izvedla, zato zgolj njene pavšalne navedbe o tožnikovem nevestnem delu ne morejo predstavljati razlogov za utemeljenost pobotnega ugovora.
Delavki ni mogoče očitati neopravičene odsotnosti z dela zaporedoma 5 delovnih dni in ni podan dejanski stan, ki utemeljuje izdajo odločbe o prenehanju delovnega razmerja po 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, če delavka naknadno, po zaključku postopka pri delodajalcu, pridobi odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, iz katere izhaja, da je bila v spornem obdobju v bolniškem staležu.
oblika oporoke - napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da predložena oporoka ne ustreza predpisani obličnosti po členu 63 ZD, saj je oporočitelj ni lastnoročno napisal, prav tako pa ne ustreza drugim vrstam oporok, predvidenim po ZD (člen 63 do 74 ZD), in ker torej ne ustreza po obličnosti nobenemu od predvidenih načinov izražanja poslednje volje po ZD gre torej za spor o uporabi prava, o katerem odloči zapuščinsko sodišče in prekinitev postopka sploh ni potrebna.
Če je bilo v drugem postopku pravnomočno ugotovljeno, da je bil delavec na delu vinjen, potem se nadrejeni delavec, ki vinjenega delavca ni odstranil iz delovne organizacije in je s tem tudi sam storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, ne more sklicevati na to, da delavec ni bil vinjen oz. je bil po izpovedbah prič le vesel, kar pa ne dokazuje vinjenosti.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - odpravnine - osnova za izračun odpravnine
Osnova za izračun odpravnine po 102. členu ZNZ ni izrecno omejena na plačo za redni delovni čas, zato pomeni osnovo za izračun višine odpravnine zadnja plača, obračunana za zadnji polni mesec tožnikovega dela, vključno z obračunanimi dodatki (za pooblaščenost, delovno dobo, delo v nedeljo, delo ponoči) in nadurami ter za pripravljenost. Dodatki so sestavni del plače.
Nedovoljen je predlog za obnovo postopka, s katerim delavec zahteva obnovo postopka zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker je to sklep procesne narave in nima značaja končne sodne odločbe v smislu 421. člena ZPP.
ZDR člen 23, 24, 23, 24. ZTPDR člen 18, 20, 18, 20. SKPG člen 9, 9.
začasna razporeditev delavca k drugemu delodajalcu - obstoj delovnega razmerja
V primeru začasne razporeditve delavca k drugemu delodajalcu lahko ostane delavec v delovnem razmerju pri matičnem delodajalcu, ali pa začasno preide v delovno razmerje k delodajalcu, h kateremu je razporejen, kar je odvisno od dogovora med delodajalcema.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - terensko delo policista - primerna obutev
Ni podana niti krivdna niti objektivna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo utrpi tožnik (zvin gležnja) na relativno urejenem prostoru pred lovsko kočo, ob počitku oz. malici tožnika in sodelavcev policistov pri obhodu državne meje, ko je bil tožnik v ustrezni terenski obutvi.
razporeditev delavcev - neprekinjenost delovne dobe pri priznanju pravice do odpravnine
Pri razporejanju delavcev po določilih 19. ali 20. člena ZTPDR se šteje - tako kot pri prevzemu delavcev po 15. členu ZTPDR - kot da je bil delavec ves čas zaposlen v isti organizaciji oz. pri istem delodajalcu, zaradi česar je potrebno takšno dejstvo upoštevati pri presoji upravičenosti do odpravnine v skladu z določbo 3. odst. 36. f člena ZDR.
SKPG člen 36, 39, 45, 45/2. Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo člen 59.
potni stroški - odpoved pravici
Delavec se lahko pisno ali ustno dogovori z delodajalcem, da se odpove celotnemu ali delnemu povračilu potnih stroškov na delo in z dela, čeprav mu to povračilo pripada.
Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o svojem podrejenem delavcu, je do neke mere subjektivna, razen v primerih, ko sta kvantiteta in kvaliteta dela normirana. Merilo gospodarnost in kvaliteta dela - odnos do materiala in sredstev je zakonito uporabljeno, če je predpostavljeni vodja ocenil odnos posameznih delavcev v proizvodnji, konkretno v oddelku montaže, do materiala.
Vodenje disciplinskega postopka se konča z dnem odločitve organa druge stopnje in ne z dnem izdelave pismenega odpravka odločbe oz. njegove vročitve delavcu, zato vročitev drugostopne odločbe po preteku roka za vodenje disciplinskega postopka ne pomeni, da je disciplinski postopek zastaral.