zahteva za izločitev - nepopolna zahteva - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - razlogi za vložitev pravnega sredstva
Dolžnik je šele v pritožbenem postopku podal predlog za izločitev razpravljajoče sodnice, to je po odločitvi o njegovem ugovoru in predlogu za odlog izvršbe, s katerim je bil njegov ugovor in predlog za odlog izvršbe zavrnjen, kar je prepozno. Dolžnik v svoji vlogi ni navedel okoliščin, na katere opira svojo zahtevo za izločitev, zato je bila zahteva za izločitev nepopolna. Kar dolžnik navaja kot izločitveni razlog, je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, ne more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev.
V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje štelo, da tožbeni zahtevek ne prestane testa sorazmernosti, čeprav toženki predhodno nista zatrjevali nedopustnega posega v človekove pravice.
Sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, zato odločitev ne temelji na uspehu celotnega postopka. Nespoštovanje določbe iz 8. člena ZPP vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe, zato je podana bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 21, 383a, 383a/1, 383a/2, 383a/3, 383a/7, 384, 384/5, 386, 408, 408/2. ZPP člen 12.
začetek postopka osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - pomoč prava nevešči stranki - posledice uvedbe osebnega stečaja
Namen določbe 383.a člena ZFPPIPP je, da lahko stranka, ki vlaga predlog za začetek postopka osebnega stečaja, kvalificirano pretehta, kakšne bodo zanjo posledice vloženega predloga.
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3.
vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - samostojni postopek - verjetnost nastanka terjatve - obstoj objektivne nevarnosti - nevarnost razpolaganja s premoženjem - konkretizacija nevarnosti - neznatna škoda - obseg trditvenega in dokaznega bremena - nezadostna trditvena podlaga - pravica razpolaganja - prosto razpolaganje z nepremičnino - poseg v lastninsko pravico - pomen oglasa za prodajo
Pri objektivni nevarnosti je vir nevarnosti lahko (poleg ravnanja dolžnika) tudi ravnanje tretjega ali kaj drugega. Nevarnost glede vira mora biti konkretizirana. Toženčevo življenje v tujini in njegova materialna nevezanost na Slovenijo, brez dodatnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo z nepremičninami razpolagal, za utemeljitev objektivne nevarnosti ne zadoščajo.
Načeloma je vsak poseg v lastninsko pravico škodljiv in zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved odtujitve in obremenitve le neznatno škodo v smislu tretjega odstavka 272. člena ZIZ.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 163, 163/4.
stroški postopka - delni umik tožbe - uspeh strank v postopku
Ni mogoče šteti, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, saj je njegov neuspeh v deležu 31 odstotkov oziroma, v delu, v katerem se je spor nanašal na pripravljenosti zaradi terena (vaj in usposabljanj).
ZD člen 165. ZPP člen 12, 285, 337, 337/1, 339, 339/1.
dodatni sklep o dedovanju - agrarna skupnost - nova dejstva in dokazi v pritožbi - prekluzija - nujni delež - uveljavljanje nujnega deleža - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - pravni laik - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz dopisa dedičem z dne 2. 3. 2023, so bili ti opozorjeni, da bo sodišče prve stopnje v primeru, da se ne odzovejo, štelo, da nujni delež ni uveljavljan, ne pa tudi na primer o posledicah prekluzije.
vznemirjanje služnostne pravice - obseg in vsebina stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - izvrševanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - pogodbena ustanovitev služnosti
Vznemirjanje služnostne pravice, da je varstvo le-te po 212. členu SPZ upravičeno, mora biti protipravno in po intenzivnosti ali obliki takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Zato se za vznemirjanje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SZ-1 člen 111, 111/2. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - izpraznitev stanovanja - prednostna zadeva - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - ničnost prodajne pogodbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odločanja, ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka.
dogovor - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - vsebina dogovora - zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - avtonomija volje - nesklepčnost zahtevka
Odločujoča in pravilna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje je, da sta se pravdni stranki v 6. členu dogovora zavezali, da si bosta prizadevali in naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi (tretji) lastnik nepremičnine izvedel parcelacijo in novo parcelo v približni izmeri 2.300 m² prodal tožnici. Tožnica v pritožbi izpostavlja še določbo 9. člena dogovora (op. ta člen je kot pravno podlago upoštevalo tudi sodišče prve stopnje), s katero se je toženka zavezala opustiti vsakršna ravnanja v kamnolomu, ki bi tožnico motila pri posesti ali jo ovirala pri opravljanju dejavnosti. Nesporno je bila parcelacija izvedena in toženka je obe novo nastali nepremičnini kupila sama.
Tožnica na izpostavljeni pogodbeni podlagi zoper toženko uveljavlja tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino (op. nepremičnino, ki je bila predmet zgoraj izpostavljenega prizadevanja obeh pravdnih strank) z vsebino, ki je razvidna iz izreka sodbe sodišča prve stopnje. Povedano drugače, na zgoraj omenjeni pogodbeni podlagi želi s tožbenim zahtevkom oblikovati (nadomestiti) toženkino (avtonomno) izjavo volje (o prodaji nepremičnine, po določeni ceni, z zemljiškoknjižnim dovolilom,...). Tožničina teza, da gre le za izpolnitev pogodbe (dogovora oziroma nekakšne generalne klavzule) in da se je obligacija prizadevanja zaradi kršitev spremenila v nekakšno obligacijo rezultata, je zmotna in ji ni mogoče slediti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zgoraj izpostavljena obligacija prizadevanja (kljub zapisu, da bosta "naredili vse, kar je njihovi moči", in vključno z opustitveno dolžnostjo iz 9. člena dogovora) ne vsebuje tožničine pravice in toženkine obveznosti skleniti prodajno pogodbo, s katero bi toženka tožnici prodala omenjeno nepremičnino.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - nujni prisilni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - varovanje zdravja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - bolezensko stanje - odklanjanje zdravljenja - okoliščine konkretnega primera - sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa
Ne drži, da je odklanjanje zdravljenja posledica udeleženčeve voljne odločitve oziroma posledica načina njegovega življenja. To je izvedenka v svojem mnenju izrecno izključila, saj je pojasnila, da je zavračanje zdravljenja posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja. Pri udeležencu gre torej za tako duševno motnjo, zaradi katere se svojega bolezenskega stanja v tem trenutku sploh ne zaveda in zato nanj ne more svobodno pristati. V takem primeru pa je, upoštevajoč tudi ustaljeno sodno prakso, zavrnitev zdravljenja mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. čena ZDZdr.
URS člen 22. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 287, 574.
posojilna pogodba - rok za vrnitev posojila - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - vrstni red vračunavanja izpolnitve - pravica do poštenega sojenja - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - celovita in prosta presoja dokazov - prosta presoja dokazov - materialno procesno vodstvo - manjkajoča trditvena podlaga - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - konkretizirano prerekanje dejstev - dokazni standard prepričanja
Dolžnost sodišča opraviti materialno procesno vodstvo v smislu 285. člena ZPP ne velja absolutno in ne pomeni, da je sodišče dolžno zahtevo po navedbi dovolj konkretne trditvene in dokazne podlage izpolniti namesto stranke. Skladno z že omenjenim razpravnim načelom je namreč breme zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev primarno na strankah, sodišče ima lahko v zvezi s tem le korekturno vlogo. Samo če stranka določenih navedb oziroma dokazov ni ponudila kljub vsej dolžni skrbnosti, pride v poštev materialno procesno vodstvo.
V veljavnem civilnem procesnem pravu ne veljajo nobena dokazna pravila, če zakon ne določa drugače. To med drugim pomeni, da nobeno dokazno sredstvo nima vnaprejšnje prednosti pred drugimi, temveč sodišče izvedene dokaze prosto ocenjuje. Pravno pomembna dejstva ugotavlja upoštevaje vsak dokaz posebej, pri čemer mora narediti tudi medsebojno primerjavo vseh izvedenih dokazov in na nato napraviti njihovo sintezo.
ZVZD-1 člen 5, 9, 17, 19. ZDR-1 člen 45. ZDSS-1 člen 38.
poškodba delavca pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - navodila za varno delo - soprispevek delavca - stroški izvedenca
Podana je krivdna odgovornost toženke, saj ni poskrbela za varno organizacijo dela, zaradi česar je prišlo do delovne nesreče. Toženka v času škodnega dogodka ni imela sprejetih navodil o paletiranju, kot tudi ne ocene tveganja za delo s poltovornimi avtoplašči. Navodila za paletiranje je toženka sprejela šele po nesreči, zato tožnik ni soodgovoren za nesrečo.
Stroški izvedbe dokazov z izvedencema so neodvisni od uspeha tožnika z njegovim zahtevkom po višini, zato mora te stroške v celoti povrniti toženka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - tehnološki razlog - utemeljen odpovedni razlog
Toženka dokazala, da je v času podaje odpovedi prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar zadošča za zakonitost in utemeljenost odpovedi iz poslovnega razloga.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - izvršljiva sodna poravnava - ponovno motenje posesti - zastaranje terjatve - rok za vložitev predloga za izvršbo
Res je, da je sodna poravnava izvršilni naslov in da imajo terjatve, ki iz nje izvirajo, značaj judikatne terjatve, za katere pa je zastaralni rok deset let. Dejstvo pa je, da je sodna poravnava sklenjena v motenjski pravdi in da je v njej dogovorjeno, da se toženca zavežeta, da v bodoče ne bosta več motili tožeče stranke po služnostni poti in posegali v njeno posest. Vsekakor gre za dogovor, ki izhaja iz motenja posesti in s katerim se toženca za bodoče zavežeta, da posesti upnice ne bosta več motila. Glede na to naravo obveznosti je nujno uporabiti določbe, ki se nanašajo na postopke zaradi motenja posesti - ne glede na to ali bi bil izvršilni naslov sklep sodišča ali pa je sodna poravnava. Bistvena je namreč vsebina izvršilnega naslova oz. vsebina obveznosti. Terjatev je judikatna terjatev in do vložitve predloga za izvršbo še ni zastarala. Ker pa je podvržena pravilom, ki se uporabljajo v postopkih zaradi motenja posesti, je predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja vezan na 30 dnevni rok od kar je upnik izvedel za ponovno motenje.
Drži, da noben ukrep v celoti ne more preprečiti, da ne bi prostorov uporabljali tudi uživalci drog. Vendar pa navedeno ne pomeni, da zavarovanka toženke ni bila z ničemer dolžna reagirati na očitno perečo problematiko. V skladu z 5. členom ZVZD je bila dolžna zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Glede na opustitev ustreznih zaščitnih ukrepov zavarovanke je podana vzročna zveza s tem, da se je tožnica pri praznitvi koša zbodla z uporabljeno iglo.
Izbira, kateri dokaz pravdna stranka predlaga v dokaz dejstva, ki ga zatrjuje, je v njeni sferi; to, da tožnica ni predlagala izvedenca medicinske stroke, ne more samo po sebi pomeniti, da sekundarnega strahu ni utrpela.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - procesna legitimacija - status družbenika - zavrženje predloga
Pravico do informacij oziroma vpogleda v dokumentacijo družbe ima le družbenik družbe. Ker pritožnica ni družbenica nasprotne udeleženke, po materialnem pravu nima procesne legitimacije za uveljavljanje vloženega predloga.
Zoper sklep sodišča druge stopnje je pritožba možna le v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje (357.a člen ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
OZ člen 69, 69/1, 69/2, 70, 70/1, 70/3, 300, 300/1, 301, 301/3.
zastopanje - zastopanje pravne osebe - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - sklenitev pogodbe po zastopniku - upniška zamuda - hramba - stroški hrambe - verzija - spor majhne vrednosti
Pritožnica zgrešeno navaja, da lahko v imenu in za račun toženke delujeta le njena iz podatkov AJPES-a razvidna zakonita zastopnika. Upravičenost za zastopanje lahko temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev). Pravne osebe lahko tako poleg zakonitih zastopnikov, ki jim upravičenje za zastopanje daje pravni predpis oziroma zakon, v pravnem prometu zastopajo tudi njeni pogodbeni zastopniki ali pooblaščenci. Ti pridobijo upravičenje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega, pooblastilo pa se lahko podeli tudi le za določen (posamezen) pravni posel (posamično pooblastilo) ali za več le-teh.
Upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari, pri čemer ima zahtevek dolžnika pravno naravo verzijskega zahtevka.
ZGD-1 člen 521, 521/1, 521/1-7. ZFPPIPP člen 420, 422.
postopek prisilne likvidacije - nedelovanje poslovodstva - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - stranka postopka
Sodišče prve stopnje predloga za začetek postopka prisilne likvidacije nad pravno osebo ni vročalo njegovemu edinemu družbeniku, temveč mu je vročilo šele sedaj izpodbijani sklep. Edini družbenik ima zato kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepa o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije (422. člen ZFPPIPP).
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 118, 118/1. ZPP člen 154, 154/2, 212. ZOFVI člen 92, 92/3, 109, 109/6.
učitelj - strokovni izpit - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - stroški postopka - uspeh stranke v postopku
Treba je upoštevati tudi specialna določila ZOFVI, skladno s katerimi se za učitelja v šoli poleg ustrezne izobrazbe zahteva tudi strokovni izpit (tretji odstavek 92. člena ZOFVI). Ker tožnica tega strokovnega izpita ni imela ne v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne v trenutku, ko je prenehal razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (smrt delavke, ki jo je nadomeščala), ne v času prenehanja delovnega razmerja dne 31. 8. 20241, ji sodišče prve stopnje delovnega razmerja za nedoločen čas ni moglo priznati.
Toženka ni dokazala, da tožnici ni zmožna zagotoviti dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto svetovalne delavke. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo toženkinemu predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je uspela z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja od 11. 12. 2023 do 31. 8. 2024 za delovno mesto učiteljice psihologije, od tega dne dalje pa je uspela le v manjšem delu, in sicer za delovno mesto svetovalne delavke za čas 8 ur tedensko (20 %) s posledično reintegracijo in reparacijo; medtem ko je bil njen zahtevek na ugotovitev nadaljnjega obstoja delovnega razmerja na delovnem mestu učiteljice psihologije za čas 32 ur tedensko (80 %) s posledično reintegracijo in reparacijo zavrnjen. Upoštevaje navedeno je tožnica v postopku uspela s polovico (50 %) zahtevka.